predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zahteva po konkretni navedbi spornega pravnega vprašanja terja, da vprašanje vsebuje sporne razlagalne prvine (konkretizirano zvezo med zgornjo in spodnjo premiso sodniškega silogizma), ki iz golega zakonskega besedila šele tvorijo izoblikovano pravno pravilo.
Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa je tožeča stranka dne 22. 6. 2015 vložila pritožbo, ki pa jo je z dopisom z dne 9. 7. 2015 umaknila.
Ker je v tem primeru tožeča stranka pritožbo umaknila, preden je Vrhovno sodišče o njej odločilo, je Vrhovno sodišče v skladu z določbami ZPP in ZUS-1 ugotovilo njen umik.
predlog za dopustitev revizije - vložitev izrednega pravnega sredstva - odvetnik - pooblastilo - novo pooblastilo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Odvetnik mora za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti sodišču novo pooblastilo. To velja tudi za predlog za dopustitev revizije, saj je predlog del izrednega pravnega sredstva revizije, kadar ta ni dovoljena že po zakonu. Novo pooblastilo za revizijo pomeni, da izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, pravica pa ji nastane po pravnomočnosti sodbe ali sklepa, izdanega na drugi stopnji.
ZPP člen 155, 193. ZVis člen 13. ZVis-A člen 4, 38.
glavna intervencija - lastninjenje - visokošolski zavod - univerza - premoženje, pridobljeno iz javnih in drugih virov - novela ZVis - namen zakonodajalca - prenos premoženja v upravljanje - prenos premoženja v last
Premoženje, ki ga je univerzi ustanoviteljica (republika) že dala v upravljanje, je novela ZVis-A prenesla v njeno last (z omejeno razpolagalno pravico).
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - VARSTVO KONKURENCE
VS4002751
ZJShemRS člen 1, 1/2, 3, 3/1, 7, 7/1, 17a, 17a/3. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije člen 8, 8/1, 17, 17/1. ZOR člen 1065. OZ člen 12.
jamstvena shema RS - jamstvo države - poroštvo - kreditna pogodba - bistvene določbe kreditne pogodbe - moratorij na odplačilo glavnice kredita - začetek teka moratorija na odplačilo glavnice kredita - pogodbena kazen
Moratorij na odplačilo glavnice kredita iz 13. alineje prvega odstavka 17. člena Uredbe o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije lahko prične teči šele potem, ko kreditodajalec izroči kreditojemalcu dogovorjeno vsoto denarja.
ZPP člen 2, 7, 247, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 153, 153/2, 153/3, 171.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost imetnika motornega vozila - vmesna sodba - ravnanje oškodovanca - prometna nezgoda - osebno vozilo - pešec - trditvena podlaga - izvedenec - pomembno pravno vprašanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica ni izkazala zatrjevanih procesnih kršitev in pomembnosti postavljenih materialnopravnih vprašanj, kar velja tudi za trditve predlagateljice o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in višjih sodišč v zvezi z oceno oškodovankinega soprispevka, ki ga z judikati, na katere se sklicuje, ni izkazala, tudi sicer odločitev ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, zato je revizijsko sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Sodišči prve in druge stopnje sta glede na ugotovljen obseg telesnih bolečin in nevšečnosti pri zdravljenju ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pravilno uporabili 179. in 182. člena OZ. Upoštevali sta tako načelo individualizacije, kakor tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Tožnica v reviziji niti ne navaja primerljivih primerov, ki bi kazali na to, da je bila tožnici prisojena prenizka odškodnina. Vrhovno sodišče pa je upoštevajoč podobne primere (II Ips 637/2009, II Ips 323/2006, II Ips 286/2009) ugotovilo, da sta sodišči prve in druge stopnje tožnici prisodili pravično odškodnino.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 179.
predlog za dopustitev revizije - podlage odškodninske odgovornosti - povrnitev nepremoženjske škode - vzročna zveza - višina odškodnine - ravnanje oškodovanca - vmesna sodba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZPP člen 8, 254, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 131/1. ZJC člen 5, 8, 13, 14, 82. ZVCP člen 18, 18/1, 18/1-4. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 83, 89. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah na nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 2.
povzročitev škode - podlage odškodninske obveznosti - odgovornost upravljalca javne ceste - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - padec prek ograje - opustitev dolžnega ravnanja - lokalna cesta - občinska cesta - vzdrževanje ceste in cestne opreme - ograja za pešce - neustrezna in poškodovana ograja - trditveno in dokazno breme - zadostnost konkretizacije navedb - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti določbe - pravica do pritožbe
Zavarovanje nevarnih odsekov lokalne ceste v naseljih z ustrezno vzdrževano zaščitno ograjo za pešce bremeni lokalno skupnost.
Zmožnost preizkusa sodbe terja jasne in skladne razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato mora sodišče morebitna nasprotja v dokaznem gradivu o odločilnih dejstvih premostiti z ustrezno dokazno oceno.
denarna kazen - žalitev sodišča - žalitev v vlogi - kaznovanje stranke - pristojnost za izdajo odločbe o kaznovanju - praksa Sodišče Evropske unije (SEU)
Evropsko sodišče za varstvo človekovih pravic je najprej v zadevi Kyprianou proti Cipru (pritožba št. 73797/01) nato pa tudi v zadevi Pečnik proti Sloveniji (pritožba št. 44901/05) zavzelo stališče, da v primeru, ko se žaljive navedbe stranke nanašajo na ravnanje sodnika, ki vodi konkreten postopek, zaradi načela nepristranskosti ta sodnik ne sme odločati o kaznovanju stranke zaradi žalitve sodišča. Navedlo je tudi, da je višje ali vrhovno sodišče v takem primeru dolžno to napako odpraviti.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je sodišče druge stopnje v tej zadevi z razveljavitvijo sklepa sodišča prve stopnje o kaznovanju tožnice ravnalo v skladu z napotki ESČP. Nato pa je samo ocenilo, da so bile navedbe tožnice žaljive.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Ob upoštevanju, da je podana verjetnost na stopnji utemeljenega suma, da je obdolženec storil sedem umorov, ni pa še dovolj pojasnjeno zakaj, ni mogoče izključiti možnosti, da bi takšna ali podobna dejanja na prostosti ponovil.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Obdolženec je neposredno po storitvi kaznivega dejanja, še pred prihodom policistov in reševalcev, pobegnil skozi okno svoje sobe, nato pa odšel v Nemčijo, kjer je bil prijet na letališču v Münchnu. Ob upoštevanju navedenih okoliščin sta sodišči utemeljeno sklepali, da obstaja realna in konkretna nevarnost, da bo obdolženec na prostosti pobegnil.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Sodišče mora ob odločanju o odreditvi pripora zaradi ponovitvene nevarnosti upoštevati načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je dolžno pretehtati: a) ali je tak poseg nujen, ker varnosti ljudi ni mogoče zagotoviti z blažjimi sredstvi ter b) ali je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode (načelo sorazmernosti v ožjem pomenu).
ZOR člen 189. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-13, 339/2-15.
povrnitev škode - odgovornost države za delo upravnega organa - nedopusten poseg v objekt ob sanaciji ceste - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - splošno koristna dejavnost - višina odškodnine - valorizacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišči prve in druge stopnje sta v ponovljenem postopku odločali le še o plačilu odškodnine za tisti del škode, ki je tožniku nastala zaradi tega, ker je bilo ob izvajanju gradbenih del nedovoljeno poseženo v njegove objekte s tem, da je bila odstranjena kritina in leseno ostrešje gospodarskega poslopja in poškodovana strešna kritina na stanovanjski hiši in obrobe iz pločevine okoli dimnika. Tako je neutemeljen revizijski očitek, da je sodišče protipravno ravnanje druge toženke napačno postavilo v kontekst odškodninske odgovornosti, ki izvira iz splošno koristne dejavnosti, moralo pa bi protipravno ravnanje druge toženke zaradi motilnega dejanja še dodatno ovrednotiti.
Vrednosti sanacije ni mogoče osvežiti zgolj z valorizacijo, ampak bi tožnik moral, če je menil, da se je v manj kot letu dni, kolikor je preteklo od izdelave mnenja v novembru 2012 do izdaje sodbe sodišča prve stopnje 8. 10. 2013, ta vrednost res bistveno spremenila, to dopolnitev zahtevati v zadnjih pripombah na izvedensko mnenje.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Ponovitvene nevarnosti obdolžencev ni moč odpraviti z milejšim ukrepom, na primer s hišnim priporom. Ker pri hišnem priporu ni mogoče zagotoviti celodnevnega nadzora nad priprto osebo, je odreditev hišnega pripora vezana na pričakovanje, da obdolženec tega režima ne bo kršil, česar pa v obravnavanem primeru - glede na težo očitanih kaznivih dejanj, način izvršitve ter ostale okoliščine - od obdolžencev ni mogoče pričakovati.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Za odreditev in tudi podaljšanje pripora se zahteva obstoj tako objektivnih kot tudi subjektivnih okoliščin, na podlagi katerih je mogoče izkustveno sklepati, da je pri osumljencu podana realna nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, če bi bil na prostosti. Ni pa potrebno, da bi bile podane vse v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP naštete okoliščine, temveč mora biti izkazana vsaj ena okoliščina objektivne in ena subjektivne narave.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Teža in okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno (napeljevanje zapornika k umoru bivše partnerke in njenih bližnjih med prestajanjem kazni) kažejo, da je obdolženec brezkompromisna oseba, ki za dosego svojih ciljev ne izbira sredstev. Ob upoštevanju, da je obdolženec že bil obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja na škodo iste oškodovanke (bivše partnerke) na zaporno kazen, navedene okoliščine kažejo, da je intenzivnost obdolženčevega poseganja v nedotakljivost telesa in življenja oškodovancev visoka, zato obstaja resna in konkretna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil izpuščen na prostost, takšna kazniva dejanja ponovil, ter varnosti ljudi, ki je bilo z dosedanjim ravnanjem obdolženca že ogroženo, ni mogoče zagotoviti z milejšim ukrepom.
Zaključek o odplačni pogodbi je mogoč, če se stranka v zameno za nepremičnino zaveže dati neko odmeno, ne glede na njeno višino in glede na to, ali je svojo obveznost izpolnila.
SPZ člen 92, 99. ZCes-1 člen 123, 123/2. ZJC-B člen 19. ZJC člen 61.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - razlastitev - dejanska razlastitev - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - javna cesta - kategorizacija zemljišča - javno dobro - nepremičnina v zasebni lasti - sodna praksa Ustavnega sodišča - stvarnopravno varstvo lastnika zemljišča
Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da je treba na zemljiščih, ki so del kategorizirane ceste, opredeljene kot javno dobro na podlagi Uredbe o kategorizaciji državnih cest in ležijo na zemljiščih v zasebni lasti, do ureditve lastninskih razmerij na cestah obdržati nespremenjeno stanje. Lastnik nepremičnin, po katerih poteka takšna cesta, ima namreč stvarnopravno varstvo in dejstvo, da je v teku zoper njega razlastitveni postopek, na to ne vpliva.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017823
OZ člen 179, 246, 892, 892/2, 907. ZPP člen 367, 367/3. ZVPot člen 57a, 57g, 57h. Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/2.
dopuščena revizija - pogodba o paketnem potovanju - neizpolnitev pogodbe - nepravilna izpolnitev pogodbe - počitnice - odgovornost organizatorja potovanja - varstvo potrošnikov - zastrupitev s hotelsko hrano - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škoda - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - privolitev v posledico - volenti non fit iniuria - trditveno breme - duševne bolečine zaradi izgubljenega užitka počitnic ali dopusta - razlaga prava EU - neposredna uporaba prava EU - evro skladna razlaga prava - neposreden učinek direktive - avtentična razlaga določb direktive - Direktiva Sveta 90/314/EGS
Določbo prvega odstavka 57.g člena ZVPot je treba razlagati in uporabiti skladno z Direktiva Sveta 90/314/EGS, in sicer tako, da izvzema napotitev na pravila OZ, kolikor zadeva uporabo ekskulpacijskega razloga iz drugega odstavka 892. člena OZ v korist organizatorja potovanja, s čimer se v razmerju do potrošnika zagotavlja odgovornost organizatorja potovanja za nepravilno izpolnitev oziroma neizpolnitev pogodbe o organiziranju potovanja, neoziraje se na to, ali je pri izbiri osebe, ki ji je izvajanje storitev zaupal in je povzročila nastanek škode, ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo. Pravico do regresa v razmerju do tretje osebe kot povzročitelja škode, ki tudi po dikciji Direktive ne sme biti prizadeta, organizator potovanja pri tem skladno z določbe četrtega odstavka 892. člena OZ ohranja.
Na krajevno drugačne pogoje in previdnost so bili tožniki (vsaj s splošnim opozorilom) opozorjeni. Napoteni so bili v ambulanto za potnike in na internetno stran www.zdravinapoti.si, na kateri so poleg drugih informacij tudi navodila za preprečevanje pojava in širjenja črevesnih obolenj (tudi potovalne diareje). Tveganja prebavnih motenj, ki ne prerastejo v hujšo obliko (na primer v okužbo z nevarnimi bakterijami, kot je salmonela) in se pojavijo kot reakcija sprememb na okolje in lokalno hrano, mora prevzeti potnik sam. Ko se ob poznavanju okoliščin odloči za potovanje, s svojim okoliščinam neprilagojenim ravnanjem zavestno privoli v zgoraj opisana tveganja, ki jih takšna odločitev prinaša, in negativno posledico, če se tveganja realizirajo v takšni negativni posledici.