- ali je tožena stranka glede na ugotovljeno dejansko stanje na vozilu pridobila lastninsko pravico po 64. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) oziroma na podlagi priposestvovanja ter ali ima takšna pridobitev lastninske pravice za posledico izključitev odgovornosti prodajalca iz 488. člena Obligacijskega zakonika (OZ),
- ali je v primeru, če je prodajalec pridobil lastninsko pravico na prodani stvari, ta bila obremenjena s pravno napako v trenutku sklepanja kupoprodajne pogodbe med pravdnima strankama,
- kakšno je razmerje med določbama 64. člena SPZ in 488. člena OZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007779
ZKP člen 383, 392, 392/5. KZ-1 člen 196, 196/1.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev – pravica do plačila
Delavec ima pravico do plačila za opravljeno delo, kar pomeni do vsega, kar mu po zakonu pripada, to je plače z vsemi predpisanimi prispevki, ki so namenjeni socialni varnosti in regresa. Tudi eventualni pristanek na tako imenovano neto plačo, odpoved regresa ali celo odpoved plači ne more delodajalca razbremeniti do plačila obveznosti, ki jih ima po zakonu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) o pošiljkah odpadkov, št. 1013/2006 z dne 14. junija 2006 (Uredba 2006/1013/ES) člen 41, 43.
dovoljenost revizije - uvoz odpadkov za predelavo - nezakonita pošiljka odpadkov - odstop od pravno nezavezujočih stališč Evropske komisije ni izkazan - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka zatrjuje odstop od stališč, navedenih v dokumentu, ki ni pravno zavezujoč, o odstopu od stališč, ki niso pravno zavezujoča, pa strogo pojmovno gledano niti ni mogoče govoriti. Drži sicer, da so nezavezujoča pravna stališča lahko pomembna za razlago pravnih norm, vendar kot prepričevalni argumenti. Revidentka bi glede na to lahko stališča iz dokumenta, na katerega se sklicuje, uporabila za podkrepitev svoje argumentacije, da je prišlo do nepravilne uporabe oziroma razlage Uredbe o pošiljkah odpadkov, vendar tega ni storila, saj v okviru navedb o dovoljenosti revizije ni opredelila, katero konkretno stališče iz dokumenta kaže na to, da je sodišče prve stopnje nepravilno razlagalo Uredbo o pošiljkah odpadkov – z drugimi besedami: zatrjevanega „odstopa“ z ničemer ni utemeljila.
V kazenski zadevi je treba pri presoji izpolnjevanja vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagroženo kazen ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za brezplačno pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za kazenski postopek nebistvena.
Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.
Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih.
ZFO-1 člen 10e, 10g. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 41, 51, 51/2-5, 62, 62/1-4.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča - pogoj finančnega jamstva - ustreznost poroštvene izjave - načelo zakonitosti delovanja uprave - upoštevno materialno pravo
Pri odločanju o upravnih zadevah morajo upravni organi skladno z načelom zakonitosti delovanja uprave (120. člen Ustave Republike Slovenije, 6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) svojo pravno presojo in s tem povezano ugotavljanje dejanskega stanja utemeljevati zgolj na predpisih in pravnih vprašanjih, ki jih kot pogoj za odločitev v zadevi določa materialni predpis. Pri tem svoje presoje ne smejo širiti na vprašanja, ki iz tega materialnega predpisa ne izhajajo, prav tako pa svoje odločitve ne smejo utemeljevati na predpisih, ki za odločitev v obravnavani zadevi niso upoštevni.
Poroštvena izjava kot izraz obligacijskopravnega razmerja je z upravnopravnega vidika akt poslovanja (občine oziroma upravljavca odlagališča), z vidika predmetnega postopka pa dejstvo, ki ga je treba presoditi. Obstoj ustreznega finančnega jamstva kot pravno relevantnega dejstva, ki ga dokazuje poroštvena izjava, je v obravnavani zadevi zato odvisna od vprašanja, ali je poroštveno razmerje veljavno nastalo z ustreznim ravnanjem pooblaščenih organov občine oziroma upravljavca odlagališča in ali je obstajalo v trenutku izdaje izpodbijanega upravnega akta. Tožena stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 41. člena Uredbe zato ni bila pristojna presojati, ali je poroštvo revidenta skladno z ZFO-1 glede vprašanja ustrezne opredelitve obsega zadolževanja in poroštev občine v občinskem proračunu.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018055
SPZ člen 8. ZKZ člen 26, 26/4, 38. OZ člen 587, 599. ZPP člen 339, 339/2-14.
zakupna pogodba - zakup nepremičnin - kmetijska zemljišča - stavbe - predmet zakupa - odstop od pogodbe - pravne napake - lastninska pravica - superficies solo cedit - omejitve javnopravne narave - povrnitev premoženjske škode
Nelegalna oziroma neskladna gradnja v konkretnem primeru predstavlja omejitev javnopravne narave, ki je opredeljena kot pravna napaka (494. člen OZ). Ker tožnik zaradi omejitev javnopravne narave ni mogel uresničiti namena pogodbe - njegova pravica zakupa je bila najmanj omejena (s pravico tretjega - države), je od pogodbe upravičeno odstopil in ima pravico do povrnitve nastale škode (tretji odstavek 599. člena OZ in tretji odstavek 117. člena OZ), ki ji je toženec zgolj pavšalno ugovarjal.
Presoja, da tožnik ne izkazuje (več) pravnega interesa za tožbo v delu, ki se nanaša na inšpekcijski ukrep, izrečen inšpekcijskemu zavezancu SKZG, je pravilna. Ker je bila inšpekcijska odločba v tem delu že odpravljena, si namreč tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, tudi če bi sodišče vsebinsko odločalo o njegovi tožbi. Inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje se namreč uvede po uradni dolžnosti in zanj veljata določbi četrtega odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in prvega odstavka 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Zato tožnik tudi v primeru vsebinskega odločanja ne more doseči ugodnejše rešitve, kot jo je že dosegel inšpekcijski zavezanec.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. Uredba Komisije (EGS) o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 (Uredba 1993/2454/EGS) člen 558.
dovoljenost revizije - kabotaža - carinski dolg za uvoz transportnega vozila - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - jasno besedilo določbe - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Na revidentovo vprašanje, ki ga postavlja za dovoljenost revizije, je po oceni revizijskega sodišča mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago določbe 558. člena Izvedbene uredbe, ki specialno ureja pogoje, pod katerimi so cestna sredstva, ki se uporabljajo v komercialne namene, oproščena plačila uvoznih dajatev, v točki c) pa določa, da je taka oprostitev mogoča, če se „uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti“. Pri tem tudi ni dvoma, da je s tem mišljeno, da se prevoz blaga oziroma oseb začne ali konča zunaj Skupnosti in ne to, da se vožnja vozila končna ali začne zunaj Skupnosti in, kar potrjuje tudi SEU v sodbi z dne 15. 12. 2004 v zadevi Jens Christian Siig, C-272/03 (18. točka obrazložitve), na katero se je sklicevalo že sodišče prve stopnje. Odgovor na revidentovo vprašanje je tako jasen in pritrdilen, se pravi, da vozilo, ki opravi takšen prevoz, kot ga navaja revident in ki je bil dejansko tudi izveden v obravnavanem primeru, glede na 558. člen Izvedbene uredbe ni oproščeno uvoznih dajatev.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 111, 114, 119.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zavarovanje izpolnitve plačila davčne obveznosti - prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi in premoženjem - obveznost ni izražena v denarni vrednosti
Z izpodbijanimi dokončnimi upravnimi akti, ki so predmet tega upravnega spora, ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča (glej npr. sklepa X Ips 318/2013 z dne 14. 11. 2013 in X Ips 418/2012 z dne 21. 11. 2012) in enakem stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije (glej sklep U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010) je treba dikcijo iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, da gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, razumeti tako, da zajema zgolj tiste dokončne upravne akte, ki stranki bodisi podeljujejo pravico do prejema določenega denarnega zneska bodisi ji nalagajo obveznost plačati določen denarni znesek. Izpodbijani sklepi pa revidentu ne nalagajo plačila določenega denarnega zneska, temveč le predhodno do izdaje odločbe, s katero bo meritorno odločeno o revidentovi davčni obveznosti, preprečujejo razpolaganje z določenimi denarnimi in nedenarnimi sredstvi.
ZPP člen 367c, 367c/3. ZDR-1 člen 111, 111/1, 111/1-4, 111/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu - zamujanje z izplačilom plače - plačilo zakonskih zamudnih obresti - odprava kršitve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so bili glede na okoliščine primera podani pogoji za izredno odpoved delavca, če je delodajalec v roku 3 dni plačal zakonske zamudne obresti od z zamudo plačanih plač.
novo pooblastilo za vložitev revizije - staro pooblastilo
Stranka mora reviziji predložiti novo pooblastilo, to je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).
upravljanje večstanovanjske stavbe - vzdrževanje večstanovanjske stavbe - redno vzdrževanje - kanalizacija - skupni deli stavbe - upravnik - pooblastila upravnika - povrnitev premoženjske škode - odgovornost upravnika
Glede na okoliščine konkretnega primera, ko upravnik v skoraj štirih letih glede vzdrževanja kanalizacijskega omrežja ni storil ničesar, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je odgovornost za nastalo škodo pripisalo upravniku.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - pravice po ZJSRS
Vrhovno sodišče je že odločalo v podobnih primerih in revizije ni dopustilo. Obenem je treba opozoriti tudi, da je Ustavno sodišče s sklepom U-I-48/15, Up-237/15 z dne 18. 11. 2015 zavrglo ustavno pritožbo zoper zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 56/2014 z dne 28. 1. 2015, s katerim je bilo odločeno enako kot v obravnavani zadevi, in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 16. člena in drugega odstavka 24. člena ZJSRS.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - pooblaščenec - odvetnik - novo pooblastilo - vsebina pooblastila - datum - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožničini pooblaščenci so predlogu sicer priložili pooblastilo, iz katerega pa ni razviden datum njegove izdaje in zato ni mogoče ugotoviti, ali je pooblastilo novo. Vrhovno sodišče se je v enakem primeru že izreklo, da takšnega pooblastila ni mogoče šteti za novo pooblastilo.
revizijski prag ni presežen za nobenega od tožencev niti glede stvarno-pravnega, niti glede obligacijskega zahtevka, pa tudi ne glede tistih tožencev, na katere se nanašata oba zahtevka in je bilo treba vrednosti seštevati.
zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev – obseg preizkusa
Iz zakonskega besedila petega odstavka 420. člena ZKP je razvidno, da mora biti redno pravno sredstvo izčrpano ne le formalno, to je z njegovo vložitvijo, ampak tudi materialno, to je vsebinsko. Slednje pomeni, da mora vlagatelj kršitve, ki jih uveljavlja z zahtevo za varstvo zakonitosti, konkretizirati in jih tudi ustrezno obrazložiti v postopku s pritožbo.
Tožnik v odrejenem roku sodne takse ni plačal in tudi ni zaprosil za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, zato se v skladu s tretjim odstavkom 105a. člena ZPP šteje, da je umaknil predlog za dopustitev revizije.
dovoljenost revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - zavrnitev odobritve pravnega posla - priposestvovanje solastninskega deleža - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentovo splošno vprašanje, s katerim utemeljuje dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne izpolnjuje v ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča izoblikovanih zahtev za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnava. Vprašanje, ki ga navaja, namreč ne zahteva odgovora, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse. Zato ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.