ZKP člen 201, 201/1-3, 204a, 371, 371/1-11, 420, 420/2. URS člen 20.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - priporni narok - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine – posebne okoliščine - neogibnost pripora – milejši ukrep
Sodišče je zaključke o obstoju ponovitvene nevarnosti oprlo na težo in način storitve kaznivega dejanja ter okoliščino, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v okviru javnih demonstracij.
Nasilniško obnašanje pod vplivom množice ni vselej pogojeno s siceršnjo nagnjenostjo k nasilnemu vedenju, zaradi česar verjetnosti, da bo osumljenec takšno kaznivo dejanje ponovil, ni mogoče z ustrezno zanesljivostjo presojati izključno na podlagi osumljenčevega vedenja v običajnih situacijah oziroma na podlagi njegovih siceršnjih osebnih lastnosti, okolja in razmer, v katerih živi.
ZKP člen 192, 200, 201, 201/1-3, 371, 371/1-11. URS člen 20.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - odreditev in trajanje pripora - priporni narok - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine – posebne okoliščine - neogibnost pripora – milejši ukrep
Osumljenčevo ravnanje na javnem shodu, ko naj bi napadel policiste na način, da naj bi vanje metal granitne kocke ob tem pa dva policista tudi zadel, že samo zase kaže na osumljenčevo dovzetnost za nasilno in izjemno nevarno vedenje pod vplivom množice in s tem na realno nevarnost, da bo osumljenec na prihodnjih javnih shodih takšno ravnanje ponovil.
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11. URS člen 20.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine – drugi kazenski postopki - posebne okoliščine - neogibnost pripora – milejši ukrep
Storitev kaznivega dejanja, ki je predmet drugega kazenskega postopka, lahko kaže na obdolženčevo ponovitveno nevarnost le, če je že bila predmet sodne presoje in je ugotovljena vsaj z verjetnostjo na ravni utemeljenega suma.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006368
ZKP člen 201,201/1-3, 420, 420/2. KZ-1 člen 308.
pripor – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države – neogibnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Objekt zaščite kaznivega dejanja prepovedanega prehajanj meje ali ozemlja države po 308. členu KZ-1 ni le javni red in mir, temveč tudi varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami, v katerih poteka spravljanje ljudi čez mejo.
Problematizirano vprašanje pravočasne priglasitve stroškov sodne takse za vloženo pritožbo v pritožbenem postopku ureja tretji odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v postopkih izvršbe in zavarovanja smiselno uporablja po določbi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V postopku s pravnimi sredstvi sodišče odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim po določbi 165. člena ZPP. V primeru, da gre za odločanje brez poprejšnjega obravnavanja, kakršen je tudi postopek odločanja o pritožbi, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu (torej pritožbi), o katerem naj odloči sodišče (tretji odstavek 163. člena ZPP).
Dvom v resničnost oziroma bolje v pravilnost odločilnih dejstev mora biti ne samo precejšen, temveč tudi takšen, da se zaradi njega ne more odločati o zahtevi za varstvo zakonitosti, torej preizkusiti kršitve zakona, ki je predmet postopka.
Sodišče je ugotovilo vzročno zvezo med neskrbnim ravnanjem oškodovanca in večjim obsegom škode, potem pa mu je glede nato, da ni bilo mogoče ugotoviti, kateri del škode je posledica njegovega dejanja, odškodnino pravilno prisodilo ob upoštevanju okoliščin primera.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pripor – odreditev pripora - utemeljen sum - priporni narok – izvajanje dokazov - pravice obrambe - ponovitvena nevarnost – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Uradni zaznamki niso dokazi, na katere bi bilo mogoče opreti obsodilno sodbo, lahko pa sodišče nanje opre zaključke o obstoju utemeljenega suma ter pripornega razloga.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine – druge posebne okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Kriterija ene objektivne in ene subjektivne okoliščine, ki utemeljujeta sklep o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ni mogoče razumeti v smislu mehanične oziroma popolne separacije med objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami.
Poleg objektivnih in subjektivnih okoliščin ZKP v določbi 3. točke prvega odstavka 201. člena predvideva še samostojen kriterij na podlagi katerega je mogoče sklepati na ponovitveno nevarnost – tako imenovane druge posebne okoliščine, ki že same po sebi kažejo na nevarnost, da bo storilec kaznivo dejanje ponovil.
pripor – podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice – predlog za podaljšanje – pravice obrambe – odgovor na predlog – vročitev predloga - ponovitvena nevarnost
Določbe 205. člena ZKP, vključno s 5-dnevnim rokom za vložitev predloga za podaljšanje pripora, se nanašajo le na fazo preiskave, medtem ko je postopanje tožilstva v zvezi s predlogom za podaljšanje pripora po končani preiskavi oziroma v fazi vložitve obtožnice urejeno v 272. členu ZKP.
OZ člen 147, 147/1, 147/2. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost delavca – nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi – prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu – mobing - podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - trditveno in dokazno breme
Odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v delovnem sporu sama po sebi še ne pomeni tudi protipravnosti v smislu, ki ga tej predpostavki civilnega delikta določa odškodninsko pravo. To velja (že) za presojo obstoja odškodninske obveznosti delodajalca, še toliko bolj pa za presojo obstoja odškodninske obveznosti delavca.
pripor - odreditev in trajanje pripora – odločanje senata o nestrinjanju preiskovalnega sodnika s predlogom za odreditev pripora - pravica do pravnega sredstva - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - posebne okoliščine – neogibnost pripora - milejši ukrep
V okviru odločanja o odreditvi pripora senat o obstoju pogojev za odreditev pripora (tako o obstoju materialnopravno relevantnih dejstev, kot okoliščin, ki utemeljujejo ponovitveno nevarnost) odloča samostojno in neodvisno od razlogov, ki jih navede preiskovalni sodnik v sklepu o odreditvi blažjega ukrepa za odpravo ponovitvene nevarnosti.
ZKP člen 200, 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 451. URS člen 20.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - priporni narok - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine – posebne okoliščine - neogibnost pripora
V določenih redkih primerih je mogoče na obdolženčevo ponovitveno nevarnost dovolj zanesljivo sklepati že iz konkretnih okoliščin izvršenega kaznivega dejanja (visoka stopnja organiziranosti in povezanosti z osebami, ki se ukvarjajo s kriminalno dejavnostjo; nadaljevano kaznivo dejanje; specifičen motiv za izvršitev kaznivega dejanja (npr. maščevanje); dejanja, ki že sama po sebi kažejo na določene osebnostne lastnosti storilca, npr. nekatera kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006384
ZKP člen 258, 371, 371/2. KZ-1 člen 192, 192/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvedenstvo - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zanemarjanje otroka in surovo ravnanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če je sodišče na glavni obravnavi izvedensko mnenje, izdelano za potrebe pravdnega postopka, prebralo, oziroma je dokaz izvedlo, ga je kot takega povsem legitimno uporabilo za presojo mnenja v tem postopku postavljene izvedenke.
Za presojo (relevantnih) prehodnih določb ZPP-D, to je prvega in drugega odstavka njegovega 130. člena, in s tem za odločitev, po katerih predpisih (dosedanjih ali novih) je treba presojati (ne) dovoljenost obravnavane revizije, je (seveda) odločilen datum izdaje odločbe sodišča prve stopnje (in ne prve). Ta je namreč tista, s katero se je konkretni postopek končal.
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 420, 420/2,424, 424/1, 427.
pripor – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost – podaljšanje pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine – subjektivne okoliščine – druge posebne okoliščine – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Kriterija ene objektivne in ene subjektivne okoliščine, ki utemeljujeta sklep o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ni mogoče razumeti v smislu mehanične oziroma popolne separacije med objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami.
Poleg objektivnih in subjektivnih okoliščin ZKP v določbi 3. točke prvega odstavka 201. člena predvideva še samostojen kriterij na podlagi katerega je mogoče sklepati na ponovitveno nevarnost – tako imenovane druge posebne okoliščine, ki že same po sebi kažejo na nevarnost, da bo storilec kaznivo dejanje ponovil.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006530
ZKP člen 16, 371, 371/2. KZ člen 217, 217/1. URS člen 22, 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - dokazni postopek - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - goljufija - krivda
Sodišče mora dokaznemu predlogu ugoditi in dokaz izvesti, če se nanaša na materialno ali procesno relevantna dejstva oziroma sta njegov obstoj in pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti.
Revizija je dopuščena glede pravilne uporabe določbe drugega odstavka 280. člena OZ o upnikovi (prodajalčevi) poznejši konkludentni odobritvi izpolnitve kupčeve obveznosti tretjemu (posredniku).