• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 12
  • >
  • >>
  • 81.
    Sklep X Ips 447/2012
    23.1.2013
    UPRAVNI SPOR
    VS1014122
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZEN člen 9.
    sprememba katastrskega vpisa – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno
    Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

    Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil, pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
  • 82.
    Sklep X Ips 387/2012
    23.1.2013
    UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
    VS1014094
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 152.
    dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – varstvo pravic in pravnih koristi drugih oseb – pravni interes
    Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

    Glede na vsebino obravnavane zadeve in revizijske navedbe, revident z izpostavljenim vprašanjem ne varuje svojih pravic in pravnih koristi, temveč procesne in pravne koristi drugih oseb. Zato tako vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.
  • 83.
    Sklep III Ips 23/2012
    22.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002179
    ZPP člen 285, 286, 286a.
    prekluzija - trditveno in dokazno breme - odgovor na pripravljalno vlogo - materialno procesno vodstvo - gradbena pogodba - plačilo pogodbene cene - dopuščena revizija

    Že pred uveljavitvijo 286.a člena ZPP je predsednik senata v okviru pooblastil, ki mu jih daje 285. člen ZPP, stranko lahko tudi na naroku pozval, naj se v določenem roku izjavi o določenih dejstvih ali dopolni svoje dokazne predloge. V takšni sodnikovi odločitvi oziroma pozivu je implicirano stališče, da glede na okoliščine primera v pozivu navedenih navedb in dokazov stranka pred tem brez svoje krivde ni mogla podati in da jih tudi ne more podati „takoj“, to je na naroku. Če jih bo podala v postavljenem roku, zato ne bo prekludirana. Poziv stranki, naj se v določenem roku izjavi o določenih dejstvih ali dopolni svoje dokazne predloge, mora biti konkretiziran in usmerjen. Samo glede takšnih navedb in dokazov stranki lahko utemeljeno računata, da z zaključkom prve obravnave nista prekludirani. Koliko je poziv stranki lahko konkretiziran in usmerjen, je odvisno od okoliščin posameznega primera. Vsebinsko usmerjene pozive lahko pripravi le sodnik, ki je vloge strank (lahko) že sam preučil.

  • 84.
    Sodba III Ips 119/2009
    22.1.2013
    STEČAJNO PRAVO
    VS4002180
    ZPPSL člen 61, 61/2.
    povrnitev škode - odgovornost stečajnega upravitelja – odobritev stečajnega senata - trditveno in dokazno breme
    Za škodo, nastalo zaradi dejanja stečajnega upravitelja, ki ga je odobril stečajni senat ali stečajni sodnik, ali zaradi tega, ker je stečajni upravitelj ravnal po navodilu stečajnega sodnika, stečajni upravitelj ni odgovoren, razen če je na goljufiv način izposloval odobritev ali navodilo. Glede na besedilo drugega odstavka 61. člena ZPPSL ni stečajni upravitelj tisti, ki bi moral navajati in dokazovati, da odobritve ali navodila ni izposloval na goljufiv način. Obstoj tega dejstva (goljufivega načina) mora zatrjevati in dokazovati tisti, ki se na to dejstvo sklicuje in mu je v korist. Bremena, naj zatrjuje in dokazuje, da goljufivosti ni bilo, ni mogoče naložiti tistemu, ki ga tak očitek lahko bremeni (negativa non sunt probanda).
  • 85.
    Sklep III DoR 80/2012
    22.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS4002187
    OZ člen 633, 635, 636. ZPP člen 8, 214, 339, 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija – podjemna pogodba – odgovornost podjemnika za napake - grajanje napak – neprerekana dejstva – odločba sodišča druge stopnje - pravica do izjave v postopku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    kršitve 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter glede vprašanja kršitve pravice do izjave v zvezi s pritožbenim zatrjevanjem neprerekanja dejstev v okoliščinah konkretnega primera;

    kršitve 8. člena ZPP v zvezi z ugotovitvijo sodišča, da je zakoniti zastopnik tožene stranke povedal, da je toženkin pogodbeni partner E. grajal le zamudo del, ne pa slabega varjenja;

    kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s pritožbenim očitkom o nasprotju med ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je iz fotografij mogoče že z laičnim poznavanjem oceniti, da so vari izrazito nekvalitetni, ter ugotovitvijo, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da delo ni bilo opravljeno v skladu s pravili stroke;

    ali je kljub temu, da je naročnik (tožena stranka) na napake opozarjal že tekom izvajanja del in je bil podizvajalec (tožeča stranka) z njimi seznanjen, treba napake po končanju posla znova grajati.
  • 86.
    Sodba III Ips 60/2012
    22.1.2013
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS4002247
    ZIL-1 člen 18, 135, 135/2. TRIPS člen 27, 28, 30, 70. ZVITIZR člen 23, 23/4, 77a.
    patent - varstvo patenta
    Sodišči nižjih stopenj sta, upoštevaje zgodovinski kontekst oziroma razvoj zakonodaje na področju patentov in namen zakonodajalca, pravilno interpretirali, da določba 135. člena ZIL-1 pomeni, da snov (substanca), ki se uporablja kot zdravilo, ni bila varovana do v določbi navedenih rokov, čeprav sicer ni bilo ovire za njeno patentiranje.
  • 87.
    Sodba in sklep III Ips 134/2009
    22.1.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VS4002176
    ZOR člen 374, 811, 811/3, 812, 812/1.
    pogodba o trgovskem zastopanju – odpoved pogodbe – rok za odpoved pogodbe – zastaralni rok -
    Neutemeljena odpoved pogodbe o trgovskem zastopanju razlog, da ima druga stranka pravico, da razdre pogodbo brez odpovednega roka. To pomeni, da sama neutemeljena odpoved pogodbe ne more imeti za posledico njene razveze.

    Za terjatve podjetnikov posameznikov ne velja triletni zastaralni rok iz 374. člena ZOR, ampak njihove terjatve zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
  • 88.
    Sklep III DoR 88/2012
    22.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
    VS4002185
    ZPP člen 7, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1.
    dopuščena revizija – trditveno in dokazno breme – nova dejstva in dokazi
    Revizija se dopusti:

    glede vprašanja kršitve 7. člena, 285. člena, in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z ugotavljanjem in presojo predmeta zavarovanja za rizik toče ("gotova vozila");

    glede vprašanja kršitve 286. člena ZPP v zvezi z navedbo in predlaganimi dokazi glede povečanja kapacitet proizvodnje.
  • 89.
    Sodba III Ips 128/2009
    22.1.2013
    PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS4002200
    ZGD člen 232, 233. ZOR člen 242, 246. ZPPSL člen 149. URS člen 26.
    povrnitev premoženjske škode - odgovornost države – ravnanje stečajnega senata - dovolitev prodaje premoženja stečajnega dolžnika - prenos imenskih delnic – vpis v delniško knjigo – protipravnost
    Imenske delnice so po svoji naravi na meji med rekta in ordrskimi vrednostnimi papirji. V tem kontekstu je za učinek prenosa pravic iz imenskih delnic bistven tudi (nadaljnji) razpolagalni pravni posel, ki je veljavno opravljen bodisi z indosamentom (233. člen ZGD v zvezi z 246. členom ZOR) ali preko cesije s (končnim) vpisom v delniško knjigo (tretji odstavek 242. člena v zvezi s tretjim odstavkom 246. člena ZOR). Pri tem pa je treba pojasniti še, da v primeru ne-izdaje (listinskih) imenskih delnic (v obliki rekta vrednostnih papirjev), sam vpis v delniško knjigo izpolni pogoj za učinkovanje prenosa pravic, saj s tem potreba po izročitvi delniških certifikatov logično odpade.

    Določba 232. člena ZGD ne ureja pogojev prenosa imenskih delnic, ampak podrobneje določa način vodenja delniške knjige in učinek vpisa v delniško knjigo z vidika razmerij med delničarji in družbo. V tem kontekstu je potrebno tudi razumeti, da po tej določbi vpis novega delničarja v delniško knjigo nima oblikovalnega učinka za pridobitev pravic iz delnic, saj je za veljaven prenos delnic potrebno opraviti tako ustrezen zavezovalni kot tudi razpolagalni pravni posel. Šele ob izpolnitvi teh pogojev se opravi tudi ustrezen vpis v delniško knjigo, in sicer na podlagi prijave (priglasitve) za vpis.

    Z izdajo sklepa o dovolitvi prodaje premoženja stečajnega dolžnika z dne 14. 7. 1998 stečajni senat ni kršil določbe 149. člena ZPPSL, saj je imela tožeča stranka ob začetku stečajnega postopka (zgolj) obligacijskopravno terjatev do stečajnega dolžnika in sicer za izdajo oziroma izročitev spornih imenskih delnic oziroma za izvršitev njihovega (neposrednega) vpisa v delniško knjigo (drugi odstavek 246. člena ZOR). Ta nedenarna terjatev pa je ob začetku stečaja postala denarna terjatev (drugi odstavek 112. člena ZPPSL).
  • 90.
    Sklep III Ips 16/2010
    22.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002182
    ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286/3, 286/4, 339, 339/1.
    prekluzija – trditveno in dokazno breme - nova dejstva in dokazi – pobotni ugovor - razširitev pobotnega ugovora – izostanek pojasnila o odsotnosti krivde za zamudo – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Stranka lahko navaja nova dejstva in predloži nove dokaze tudi po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar le, če tega brez svoje krivde ni mogla storiti pravočasno. Glede na izostanek vsakršnega pojasnila tožene stranke o odsotnosti njene krivde za zamudo s podajanjem trditev in predložitvijo dokazov, ki se nanašajo na sporni v pobot uveljavljani terjatvi, je sodišče druge stopnje, ki je te navedbe in dokaze upoštevalo, ravnalo napačno.
  • 91.
    Sklep III Ips 50/2012
    22.1.2013
    STEČAJNO PRAVO
    VS4002175
    ZFPPIPP člen 320, 366, 366/1, 374, 374/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7.
    stečajni postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase - enotnost postopka - nagrada za delo stečajnega upravitelja - pravica do nadomestila stečajnega upravitelja - neunovčenje premoženja upnika
    Postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase je treba šteti za enoten postopek. Ta je običajno res razdeljen na prodajo premoženja in delitev s prodajo pridobljenega premoženja v denarni obliki. Kadar pa premoženja ni mogoče prodati, se ga lahko pod določenimi pogoji izroči upniku. Stališče, da upravitelju v primeru, ko pride do izročitve neunovčenega premoženja upniku, v nobenem primeru ne pripada nadomestilo, je torej zmotno.
  • 92.
    Sodba III Ips 57/2010
    22.1.2013
    PRAVO DRUŽB
    VS4002186
    ZGD-1 člen 176, 176/1, 176/2, 176/3, 176/5, 183, 183/2, 231, 231/1, 231/3. ZGD člen 228, 228/6, 228a, 228a/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2.
    delniška družba (d. d.) - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - prednostne delnice – prednostne pravice imetnikov prednostnih delnic – prednostna dividenda – razdelitev bilančnega dobička delničarjem
    Iz drugega in tretjega odstavka 176. člena ZGD-1 izhaja, da prednostne delnice podeljujejo njihovim imetnikom vse pravice, ki jih imajo navadni delničarji, poleg tega pa še določene prednostne pravice.

    Prednostne delnice zagotavljajo njihovim imetnikom tudi pravico do dela dobička (dividende), do katere so upravičeni imetniki navadnih delnic. Prednostne delnice s prednostno dividendo zagotavljajo zgolj prednostno izplačilo v višini prednostne dividende, ne pa tudi izplačila večje dividende, kot jo zagotavljajo navadne delnice.

    Kadar ima družba poleg navadnih delnic tudi prednostne delnice, se po razdelitvi statutarno urejene prednostne dividende preostanek dobička razdeli med vse imetnike navadnih in prednostnih delnic po istem ključu v skladu s prvim odstavkom 231. člena ZGD-1, torej v sorazmerju z deležem delničarjev v osnovnem kapitalu. V primeru prednostnih delnic s prednostno dividendo bo določba prvega odstavka 231. člena ZGD-1 spoštovana tako, da se bo najprej razdelila prednostna dividenda iz prednostnih delnic, nato se bo (največ) do višine prednostne dividende razdelila dividenda iz navadnih delnic, v zadnji fazi pa se bo (morebitni) preostanek dobička razdelil med navadne in prednostne delnice v sorazmerju z deležem navadnih in prednostnih delničarjev v osnovnem kapitalu.
  • 93.
    Sklep III DoR 72/2012
    22.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS4002174
    ZPP člen 185, 186, 254, 367a, 367c, 437, 437/1. ZIZ člen 23.
    predlog za dopustitev revizije – izvršba – izpisek iz poslovnih knjig - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
  • 94.
    Sodba III Ips 6/2010
    22.1.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS4002240
    OZ člen 635, 635/1, 639, 639/3.
    podjemna pogodba – stvarne napake – odprava napak – odgovornost za napake - grajanje napak – izguba pravice – pravica do znižanja plačila – pravica do odškodnine
    Po določbi tretjega odstavka 639. člena OZ lahko naročnik, če podjemnik ne odpravi napake do izteka postavljenega primernega roka, po lastni izbiri odpravi napako na podjemnikov račun, ali zniža plačilo, ali pa odstopi od pogodbe. Naročnik je tisti, ki je upravičen znižati plačilo, kar pomeni, da mora sporočiti podjemniku, za koliko znižuje plačilo.
  • 95.
    Sodba III Ips 38/2010
    22.1.2013
    PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002188
    ZGD člen 54. OZ člen 131. ZPP člen 286b.
    povrnitev škode – revidiranje - odgovornost revizorja – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – pogodbena odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme - prekluzija
    Očitana protipravnost ravnanja revizorja je praviloma vezana na kršitev (pogodbene) obveznosti, in sicer opraviti storitev revidiranja. Škoda, ki je v vzročni zvezi z očitano nepravilno opravljeno storitvijo revidiranja, je namreč po svoji naravi praviloma škoda zaradi zlorabe (pogodbenega) zaupanja. To pomeni, da je nastanek škode praviloma vezan na opustitev določenih ravnanj, ki jih revidirana družba kot oškodovanec opusti zaradi zaupanja v (pravilnost) naročene storitve revidiranja. Revizorjevo protipravno ravnanje mora biti z vidika pogodbene odškodninske odgovornosti tako v neki razumni vzročnosti z nastankom vtoževane škode, pri čemer je treba upoštevati tako pogodbeno kavzo kot tudi predvidljivost nastanka škode.

    Drži, da tretja oseba kot upnik lahko načeloma uveljavlja odškodninski zahtevek tudi na podlagi neposlovne odškodninske odgovornosti kršitelja, če uspe dokazati vse relevantne predpostavke prvega odstavka 131. člena OZ. Prav v tem kontekstu pa je pritožbeno sodišče pravilno presojalo pomen in čas nastanka dolžniško-upniškega razmerja, saj je pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti revizorja ključno, da se je tretja oseba na revizorjevo poročilo (tudi) zanesla. Gre namreč za ugotavljanje obstoja nekega specialnega razmerja med ravnanjem revizorja in tretjo osebo, preko katerega (šele) lahko tretja oseba zatrjuje odškodninsko odgovornost revizorja.
  • 96.
    Sodba II Ips 140/2010
    17.1.2013
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0015924
    ZOR člen 154, 154/1, 154/2.
    povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dovoljenje za izvedbo športne prireditve - cestna dirka - poškodba gledalca na športni prireditvi
    Standard skrbnosti upravnega organa v upravnem postopku se tiče vsebine konkretnega upravnega postopka, v obravnavani zadevi postopka izdaje dovoljenja za športno hitrostno prireditev. V tem postopku je moral upravni organ (sam ali s pomočjo policistov ali drugih strokovnjakov) presoditi izpolnjevanje pogojev po Zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah in Zakonu o varnosti cestnega prometa. Njegova dolžnost ni bila preverjanje pravilnosti izgradnje ceste, zaščitne ograje ali drugih naprav ob cesti oziroma preverjati, ali je bilo ob njihovi izgradnji zadoščeno vsem zahtevanim standardom.
  • 97.
    Sklep Cp 19/2012
    17.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0016204
    ZPP člen 109, 109/1.
    denarna kazen – žalitev sodišča – kritika sodne odločbe
    Čeprav je pravniškemu jeziku bližji nevtralen, čustveno neobarvan način izražanja, dejstvo, da besedna zveza „za lase privlečen“ ni zvrstno nevtralna, še ne pomeni, da je žaljiva. Zato je pritožnica, čeprav z nekoliko slabšalno čustveno zaznamovanim izrazoslovjem, ostala v mejah dopustne kritike sodne odločbe in ji ni mogoče očitati krnitve ugleda sodišča.
  • 98.
    Sodba II Ips 83/2010
    17.1.2013
    DENACIONALIZACIJA – POGODBENO PRAVO
    VS0015913
    ZLPP člen 9. ZDen člen 88.
    lastninjenje – denacionalizacija – razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe – začasna odredba po ZLPP
    Namen začasne odredbe po 9. in naslednjih členih ZLPP je v zavarovanju zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje pa sporna nepremičnina parc. št. 988/20 k.o. ... nikdar ni bila predmet lastninskega preoblikovanja podjetij.

    Po 88. členu ZDen od uveljavitve tega zakona dalje ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli, ki so v nasprotju s to določbo so nični. Pravilna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da glede na vsebino določbe 88. člena ZDen morebitna dobrovernost pogodbenikov ne vpliva na presojo veljavnosti pravnega posla.
  • 99.
    Sklep X Ips 468/2012, enako tudi X Ips 432/2012
    17.1.2013
    UPRAVNI SPOR - CARINE
    VS1014131
    ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/2. Carinski zakonik skupnosti člen 29, 30, 30/2-a, 30/2-b, 31. Uredba Sveta EGS št. 2459/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 142, 142/1-d, 151, 151/1, 166.
    dovoljena revizija – carine - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga – definicija podobnega blaga – uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
    Izvedbena uredba v točki (d) prvega odstavka 142. člena določa, da je podobno blago tisto „blago, ki je bilo izdelano v isti državi in ima, čeprav v vseh pogledih ni enako, podobne lastnosti in podobno materialno sestavo, ki mu omogoča izpolnjevanje enakih funkcij in zamenljivost po trgovski plati; pri ugotavljanju, ali je neko blago podobno, je treba med drugim upoštevati kakovost in sloves blaga ter obstoj blagovne znamke.“

    Ugotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako, ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom, zamenljivo po trgovski plati, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga.
  • 100.
    Sklep II Ips 216/2012
    17.1.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015826
    ZPP člen 87, 87/3, 343, 343/4.
    zavrženje pritožbe – zastopanje pred višjim sodiščem – pooblaščenec - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - opustitev preizkusa višjega sodišča
    Sodišče druge stopnje je pravilno odločilo, da bi morala tožena stranka, tudi če tega ni storila v postopku pred sodiščem prve stopnje, ob vložitvi pritožbe izkazati, da njena pooblaščenka izpolnjuje pogoje po tretjem odstavku 87. člena ZPP. Po šestem odstavku 98. člena ZPP mora namreč sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Ker tožena stranka tega ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje ni izkazala, prav tako pa tudi ne ob vložitvi pritožbe, je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP, ko je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
  • <<
  • <
  • 5
  • od 12
  • >
  • >>