določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Negativen odnos in nezaupanje stranke do sodnic oziroma sodnikov sodišča, ki ga stranka gradi na nezadovoljstvu s postopanjem sodišča v drugih zadevah, v katerih je bila udeležena, ne predstavljata razlogov za delegacijo pristojnosti v smislu drugih tehtnih razlogov. Formalna in materialna pravilnost odločitev sodišča v drugih postopkih se preizkuša v postopku s pravnimi sredstvi, ki so udeležencem na voljo v vsakemu posameznemu postopku; ne predstavljajo pa strankini očitki in občutki utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost države za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dovoljenje za izvedbo športne prireditve - cestna dirka - poškodba gledalca na športni prireditvi
Standard skrbnosti upravnega organa v upravnem postopku se tiče vsebine konkretnega upravnega postopka, v obravnavani zadevi postopka izdaje dovoljenja za športno hitrostno prireditev. V tem postopku je moral upravni organ (sam ali s pomočjo policistov ali drugih strokovnjakov) presoditi izpolnjevanje pogojev po Zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah in Zakonu o varnosti cestnega prometa. Njegova dolžnost ni bila preverjanje pravilnosti izgradnje ceste, zaščitne ograje ali drugih naprav ob cesti oziroma preverjati, ali je bilo ob njihovi izgradnji zadoščeno vsem zahtevanim standardom.
Sodišče druge stopnje je pravilno odločilo, da bi morala tožena stranka, tudi če tega ni storila v postopku pred sodiščem prve stopnje, ob vložitvi pritožbe izkazati, da njena pooblaščenka izpolnjuje pogoje po tretjem odstavku 87. člena ZPP. Po šestem odstavku 98. člena ZPP mora namreč sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Ker tožena stranka tega ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje ni izkazala, prav tako pa tudi ne ob vložitvi pritožbe, je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP, ko je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/2. Carinski zakonik skupnosti člen 29, 30, 30/2-a, 30/2-b, 31. Uredba Sveta EGS št. 2459/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 142, 142/1-d, 151, 151/1, 166.
dovoljena revizija – carine - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga – definicija podobnega blaga – uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
Izvedbena uredba v točki (d) prvega odstavka 142. člena določa, da je podobno blago tisto „blago, ki je bilo izdelano v isti državi in ima, čeprav v vseh pogledih ni enako, podobne lastnosti in podobno materialno sestavo, ki mu omogoča izpolnjevanje enakih funkcij in zamenljivost po trgovski plati; pri ugotavljanju, ali je neko blago podobno, je treba med drugim upoštevati kakovost in sloves blaga ter obstoj blagovne znamke.“
Ugotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako, ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom, zamenljivo po trgovski plati, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga.
Čeprav je pravniškemu jeziku bližji nevtralen, čustveno neobarvan način izražanja, dejstvo, da besedna zveza „za lase privlečen“ ni zvrstno nevtralna, še ne pomeni, da je žaljiva. Zato je pritožnica, čeprav z nekoliko slabšalno čustveno zaznamovanim izrazoslovjem, ostala v mejah dopustne kritike sodne odločbe in ji ni mogoče očitati krnitve ugleda sodišča.
lastninjenje – denacionalizacija – razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe – začasna odredba po ZLPP
Namen začasne odredbe po 9. in naslednjih členih ZLPP je v zavarovanju zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje pa sporna nepremičnina parc. št. 988/20 k.o. ... nikdar ni bila predmet lastninskega preoblikovanja podjetij.
Po 88. členu ZDen od uveljavitve tega zakona dalje ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli, ki so v nasprotju s to določbo so nični. Pravilna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da glede na vsebino določbe 88. člena ZDen morebitna dobrovernost pogodbenikov ne vpliva na presojo veljavnosti pravnega posla.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006360
ZKP člen 371, 371/2, 420, 424. KZ-1 člen 54, 211.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – goljufija – pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje – povezovalni elementi - časovna povezanost – istočasno ali zaporedoma – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Časovni element storitve pri nadaljevanem kaznivem dejanju, ki ga KZ-1 v določbi prvega odstavka 54. člena opredeljuje z besedama „istočasno ali zaporedoma“, je treba razlagati kot časovno strnjeno delovanje storilca, praviloma izvršeno serijsko, v krajšem časovnem obdobju, tako da med posamičnimi izvršitvenimi dejanji ne pride do časovnega pretrganja oziroma časovne diskontinuitete, pri čemer je treba izraz „zaporedoma“ pomensko razlagati čim bližje izrazu „istočasno“.
pripor - odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost
Sodišče je ob presoji obstoja ponovitvene nevarnosti pravilno posebej strogo vrednotilo dejstvo, da je bilo konkretno kaznivo dejanje izvršeno v času, ko so zoper obdolženega v teku preizkusne dobe po vsaj treh pogojnih obsodbah.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0015853
ZPP člen 367a, 367a/1. ABGB paragraf 1490.
dopuščena revizija - posojilna pogodba – zastaranje anuitet - obročno odplačevanje posojila – razmerje z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – avstrijsko pravo
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da sta se pravdni stranki dogovorili za odplačevanje posojila v anuitetah in je zato terjatev tožeče stranke delno zastarala?
predpogodba – bistvene sestavine predpogodbe - dolžnost sklenitve glavne pogodbe – rok za sklenitev pogodbe – razlaga pogodbe
Rok za sklenitev (glavne) pogodbe ni obvezna sestavina predpogodbe (peti odstavek 45. člena ZOR). Če bi se postopek denacionalizacije končal do 31. 12. 1994, bi stranki sklenili glavno pogodbo. Pravdni stranki sta torej šteli, da ju – vsaj do tedaj – predpogodba zavezuje. Zato je zmotna presoja, da je že ob sklepanju pogodbe med strankama obstajal (tak) nesporazum, da predpogodba sploh ni nastala. Gre za različno razumevanje pomena v pogodbi določenega datuma. Pripisovanje različnega pomena pogodbenim določilom pa pomeni, da so pogodbena določila sporna in bi morali sodišči uporabiti ustrezna določila ZOR o razlagi pogodb.
ukrep gradbenega inšpektorja – pravni interes – investitor - lastnik – pravni naslednik investitorja ali lastnika – dejanski interes
Pritožnica, ki s tožbenimi in pritožbenimi navedbami ni izkazala, niti to ne izhaja iz podatkov upravnega spisa, da je zavezanka za odstranitev obravnavanega objekta, oziroma da je lastnica spornega zemljišča ali pa pravna naslednica oziroma investitorica spornega objekta, nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper odločbo gradbenega inšpektorja.
ZKP člen 248, 249, 257, 258, 371, 371/1-11, 371/2, 420.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga – pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu – sprememba sklepa - spodbijanje odločitve - dokazno breme – izvedenstvo – odločba o kazenski sankciji
Sodišče bo ugodilo predlogu za postavitev drugega izvedenca ali za dopolnitev izvedenskega mnenja takrat, ko bo stranka utemeljeno argumentirala dvom v strokovnost in pravilnost danega izvedenskega mnenja. Navedeno se mora nanašati na bistvene okoliščine, pomembne za strokovno utemeljitev ter nelogičnost in prepričljivost izvedenčevih argumentov.
Smisel določb o obvezni formalni obrambi se razteza na zaslišanje obdolženca, ko se ta zaradi odvzema prostosti znajde v takem psihičnem stanju, da se sam ni zmožen uspešno braniti.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - legitimacija za pritožbo
Trditveno in dokazno breme je na revidentu.
Z izpodbijanim aktom se je odločalo le o tem, ali je revidentka procesno legitimirana za vložitev pritožbe, v takem primeru pa ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
ZRev-2 člen 33, 101, 110, 117, 138, 140. ZZad člen 48e. ZUS-1 člen 63, 63/1, 71, 71/2. Mednarodni standard revidiranja 3 (MSOV 3) točka 5-1. Mednarodni standard revidiranja 1 (MSOV 1) točka 5-1.
revidiranje – kršitev pravil revidiranja - poročilo o ocenjevanju vrednosti zadruge – pravila stroke – opomin - stvarna pristojnost Agencije za javni nadzor nad revidiranjem
V zvezi z ugovorom stvarne pristojnosti tožene stranke Vrhovno sodišče ugotavlja, da ta ni utemeljen. Res so bili iz ZZad črtani členi, ki so določali zadružno revizijo, na kar opozarja v tožbi tožeča stranka, vendar pa je bilo s spremembo ZZad-B dodano novo poglavje Statusno preoblikovanje zadrug in preoblikovanje drugih pravih oseb v zadruge, v okviru katerega je tudi določba 48e. člena (spremenjena z 12. členom ZZad-C), ki v prvem odstavku določa, da se za revizijo delitvenega načrta, pogodbe o delitvi in prevzemu ali pogodbe o združitvi zadrug smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo revidiranje družb.
Predpise, ki urejajo ocenjevanje oziroma revidiranje, je treba razlagati in uporabljati tako, da sta zagotovljeni resničnost in poštenost prikaza finančnega stanja in poslovnega izida družbe. Sodišče sicer soglaša s stališčem tožeče stranke, da je mogoče standarde razlagati tudi drugače. Tako kot (skoraj) vse normativne akte, je tudi računovodske standarde in standarde ocenjevanja oziroma revidiranja mogoče razlagati in razumeti na različne načine. Vendar to ne pomeni, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo preskriptivni značaj standardov. To, da gre za pravila stroke, na drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršba – prodaja nepremičnine – nezadovoljstvo z delom sodišča
Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti ali sojenju brez nepotrebnega odlašanja. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča.
Kolegialna povezanost, ki jo omenjata dolžnici, v konkretni zadevi ni takšne narave, da bi lahko povzročila delegacijo pristojnosti.
Pri prevari, ki jo ureja 49. člen OZ gre za izzvano zmoto, ki temelji na nepoštenosti. Res je, da ni nujno, da je zmota bistvena, mora pa tožeča stranka izkazati, da pogodbe ne bi sklenila, če ne bi bila zaradi prevare v zmoti. Stranka, ki je v zmoti, ima poleg izpodbojnega zahtevka tudi odškodninski zahtevek, oziroma ima odškodninski zahtevek tudi tedaj, ko pogodbe ne izpodbija, če seveda obstoj prevare izkaže.
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je tožnica na izplačilo 250.000 EUR za svoj ¼ solastninski delež pristala ne da bi bila zavedena oziroma v zmoti glede cene ali okoliščin na strani toženke. Pomembna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnici ne bi bilo treba skleniti poravnave, da bi lahko vztrajala pri nadaljevanju postopka in zahtevala novo cenitev, pa tega ni storila.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – trajanje nepravdnega postopka za vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodnina za premoženjsko škodo
Toženki zaradi trajanja nepravdnega postopka v relevantnem času prvih treh let in sedmih mesecev ni mogoče očitati kršitve tožnikove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. PUpoštevaje zlasti zapletenost nepravdne zadeve ter tudi ravnanje toženkinih organov, ravnanje tožnika in pomen zadeve zanj sta sodišči pravilno presodili, da zaradi trajanja nepravdnega postopka do 9. 8. 1997 ni prišlo do protipravnega ravnanja toženke.
Postopek za vrnitev zaplenjenega podjetja se je zaključil s sodno poravnavo. Z njenim izkupičkom tožnik ne more izkazati, kakšna bi bila odločitev nepravdnega sodišča, če ne bi bila sklenjena sodna poravnava.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2006359
ZKP člen 139. ZKP-G člen 20. ZKP-I člen 88. Zakon o konfiskaciji in izvrševanju konfiskacije (ZKIK) člen 28. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju člen 221a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – smrt obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - ugotovitev neskladja s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času uveljavitve priznavali civilizirani narodi
Zaplemba premoženja pomeni prisilni odvzem premoženja v korist države. Predstavlja kršitev splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah (27. člen), po kateri ima vsakdo pravico do premoženja in nikomur ne sme biti samovoljno vzeto. Način zaplembe premoženja, kakršnega je določal 28. člen ZKIK, predstavlja eno najhujših oblik represije in kršenja človekovih pravic in je značilen institut totalitarnih političnih sistemov, kot sta bila v 20. stoletju nacifašistični in komunistični. Posebej človeka pretrese, da ta določba legalizira kazensko obsodbo osebe, ki je bila umorjena (likvidirana), ne da bi bil zoper njo izveden kakršenkoli postopek, nato pa je bila proglašena za vojnega zločinca ali sovražnika in ji je bilo zaplenjeno še njeno premoženje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Vrhovno sodišče preizkuša le tiste kršitve zakona, na katere se sklicuje zahteva za varstvo zakonitosti, in samo v obsegu, ki ga dopušča vloženo izredno pravno sredstvo.