ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 367, 367/2, 367/3, 367/4, 377.
revizija – opredlitev vrednost spornega predmeta – prepozna opredelitev vrednosti spornega predmeta – nepopolna revizija – zavrženje revizije
Sodišče ima možnost, da najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari opravi tako imenovano korekcijsko dolžnost in o vrednosti spornega predmeta odloči s sklepom (tretji odstavek 44. člena ZPP), k temu pa ga lahko pozove tudi nasprotna stranka. Navedbe strank in sklepi sodišča, ki niso podani v skladu z opisanimi pravili, pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta niso upoštevni.
Ničnost pogodb v celoti je nesorazmerno težka, glede na pogodbeno kavzo pa tudi neprimerna sankcija za toženčeve kršitve. Te na načelni ravni res posegajo tudi v širši družbeni, takorekoč javni interes, pa vendar nasprotovanje morali in nekaterim postulatom urejanja pogodbenih razmerij v konkretnem primeru ni takšne narave, da bi moglo prevladati nad cilji v obligacijskem pravu uveljavljenih načel afirmacije pogodb in stopnjevitosti neveljavnostnih sankcij. Dosledna uporaba slednjih vodi k sklepu, da je nedopustno pogodbeno stanje v tej zadevi mogoče odpraviti z milejšo sankcijo, kot je sankcija absolutne ničnosti spornih pravnih poslov, ne da pri tem trpela temeljna ustavna načela družbene ureditve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – zapuščinski postopek – krog dedičev v dveh zapuščinskih postopkih – uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Smotrno je, da zapuščinski postopek po pokojnem vodi sodišče, ki vodi že postopek po njegovem edinem dediču, saj je krog dedičev isti.
Zaradi dejstva, da je ena od dedinj pokojnega zaposlena pri pristojnem sodišču, ki ima kot del sodnega osebja pogoste stike s sodniki, je lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča in je zato tehten trazlog za delegacijo pristojnosti.
socialno varstvo – plačilo storitve institucionalnega varstva - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – splošno vprašanje - zelo hude posledice – niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni navedla natančno in konkretno, temveč le splošno, ne da bi obrazložila, zakaj je odločitev o tem (sicer splošnem) vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Revidentka svojih navedb o zelo hudih posledicah revidentka ni izkazala in zanje ni predložila nobenih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo. Zgolj sklicevanje na znižanje razpoložljivih sredstev na posameznega družinskega člana revidentke ne zadošča za izpolnitev pogoja zelo hudih posledic.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZVKSES člen 1, 1/1, 4, 4/1, 5, 5/1-3, 98, 98/1.
dovoljenost revizije – stanovanjski inšpektor – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Po presoji Vrhovnega sodišča je iz določb prvega odstavka 1. člena, prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 98. člena ZVKSES jasno in nedvoumno razvidno, da za presojo, ali je treba pri prodaji posamezne nepremičnine uporabiti določbe ZVKSES, ni odločilno leto izgradnje nepremičnine in tudi ne trenutek uvedbe razpisa za prodajo nepremičnine, ampak je glede na prehodno določbo prvega odstavka 98. člena ZVKSES bistvena okoliščina, da je prodajna pogodba sklenjena po uveljavitvi zakona, to je dne 1. 8. 2004. Zato revidentovi vprašanji, ki se nanašata na razlago določb ZVKSES, nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – dohodnina – dvojno obdavčevanje – bilateralna pogodba - pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje – zelo hude posledice niso posledica akta, ki se izpodbija v upravnem sporu
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena, če je pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa.
Zelo hude posledice morajo biti posledica akta, ki je predmet upravnega spora. Morebitno plačilo dohodnine, ki naj bi za revidenta predstavljalo zelo hudo posledico, ni konkretna posledica odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Izpodbijana odločba pomeni le ugotovitev, ki je podlaga za odločbo, v katero davčni organ odmeri dohodnino, in zoper katero je zagotovljeno samostojno pravno varstvo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZSZ (1984) člen 61, 61/1-1.
dovoljenost revizije – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo - zatrjevana neenotnost prakse sodišča prve stopnje ni izkazana zavrženje revizije – komunalna opremljenost stavbnega zemljišča
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentki.
Ker revidentka zatrjevane neenotnosti prakse sodišča prve stopnje ni izkazala, poleg tega pa je na zastavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila 61. člena ZSZ/84, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZMZPP člen 20, 48, 49. ZOR člen 133, 401, 1040. UZITUL člen 19, 22 b. ZPP člen 107, 107/3, 226, 226/2, 339, 339/1, 339/2-8.
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost - pasivna legitimacija – dokazovanje – hranilna knjižica kot dokaz – kopija dokaza v hrvaškem jeziku – spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe – ne ultra alterum tantum – dopuščena revizija
V sporu ne gre za nasledstveno vprašanje.
Prva toženka v zvezi s predložitvijo kopij hranilne knjižice v hrvaškem jeziku ne pojasni obstoja bistvene kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Tudi revizijsko sodišče ne vidi okoliščin, iz katerih bi lahko izhajalo, da sta zatrjevani kršitvi tretjega odstavka 107. člena in drugega odstavka 226. člena ZPP vplivali na zakonitost in pravilnost izdanih sodb.
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na civilnopravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki bi jih tretja toženka lahko uveljavila le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe oziroma z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela o NBJ, sta le poslovni odločitvi tretje toženke, ki nikakor ne moreta vplivali na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
Nižji sodišči nista imeli zadostne trditvene in dejanske podlage za omejitev teka obresti in je odločitev o zavrnitvi ugovora v tej smeri pravilna.
Sklicevanje na listine, ki so vsebovane v obsežnih prilogah spisa in so predložene kot dokaz, ne more nadomestiti manjkajočih trditev.
Dokazi so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, in ne temu, da stranke z njegovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo. Teorija in praksa sicer predvidevata izjemo od načelne prepovedi informativnega oziroma poizvedovalnega dokaza. Takšen dokazni predlog je utemeljen tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, v zvezi s katerimi nosi trditveno in dokazno breme. V konkretnem primeru ne gre za tak položaj, saj toženkine navedbe ne dajejo podlage za sklepanje, da bi bili podatki o relevantnih dejstvih izven njenega zaznavnega območja.
Ko stranka ne poda vseh navedb, ki jo trditveno in dokazno bremenijo, ima sodišče načelno dolžnost, da jo v okviru materialnega procesnega vodstva na to pomanjkljivost opozori. Opisana dolžnost sodišča do stranke pa odpade, če jo o (odsotnosti navedb o) takšnih odločilnih dejstvih opozori nasprotna stranka.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015897
ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje – povrnitev skupnih vlaganj – delitev skupnega premoženja v pravdi – sosporništvo zakoncev – sosporništvo na aktivni strani - obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že v zadevi opr. št. II Ips 123/2011 zavzelo stališče, da v primeru, ko bivši zakonec zahteva izplačilo protivrednosti svojega deleža na račun opravljenih skupnih vlaganj, sicer ni mogoče vztrajati pri nujnem sosporništvu na aktivni strani, da pa mora imeti, če delitev skupnega premoženja pred tem ni bila opravljena, drugi zakonec možnost sodelovanja v tej pravdi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca - načelo proste presoje dokazov - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu - izpovedba očividca - zavrnitev dokaznega predloga
Zavrnitev dokaznega predloga obrambe za zaslišanje očividca dogodka je kršitev pravic obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 420. člena ZKP.
Tudi javni skladi se morajo v razmerjih s potrošniki podrediti pravu varstva potrošnikov in se ne smejo posluževati (nepoštenih) poslovnih praks, ki jih ZVPot preganja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – izvršba – prodaja nepremičnine – stookovna sodelavka pristojnega sodišča kot zainteresirana oseba za nakup nepremičnine
Zatrjevanih okoliščin ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. A. A. je zaposlena na Okrajnem sodišču v Postojni kot višja sodniška pomočnica in opravlja dela in naloge na izvršilnem oddelku, pri čemer pa v postopku nepremičninske izvršbe In 70/2009, v katerem odloča sodnica C. C., ne sodeluje oziroma ne opravlja nikakršnih procesnih dejanj.
103. člen OZ ureja situacijo, kadar pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti. Če ni določeno kaj drugega, lahko druga (pogodbi zvesta) stranka zahteva ali izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji iz nadaljnjih zakonskih določb odstopi od pogodbe, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine. Odločilno je torej, ali sploh, in če je odgovor pritrdilen, katera od strank obdrži pravico do izpolnitvenega zahtevka oz. do izbire drugih sankcij, ki jih zakon daje pogodbi zvesti stranki na razpolago.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dvojno razpolaganje z nepremičnino - solastnina - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - skupna gradnja - ustni dogovor o skupni gradnji - realizacija dogovora - dobrovernost pridobitelja
Ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik že prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pa je zato izgubil tako pravico do posesti kot pravico do uporabe nepremičnine in pravico do dejanskega razpolaganja z njo, v nasprotju z moralo in zato prepovedana v smislu drugega odstavka 4. člena ZTLR.
Tožnik niti v prošnji niti v tožbi ni zatrjeval dejanj relevantnega preganjanja, katerih intenzivnost bi bilo mogoče šteti za preganjanja, kot jih določa 26. člen ZMZ. Kljub navajanju, da tožnik pravzaprav ne izpolnjuje pogojev iz 26. in 28. člena ZMZ, pa je tožena stranka svojo odločitev oprla na določbi 1. in 2. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s 54. členom ZMZ in po nepotrebnem štela, da je tožnik prispel v Republiko Slovenijo in tu zaprosil za mednarodno zaščito izključno iz ekonomskih razlogov. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilna.
Tožnik zmotno meni, da je zatečeni begunec. Vrhovno sodišče se pridružuje stališču, da je na tožnikovi strani dolžnost navajanja razlogov za mednarodno zaščito in da je tožnik imel (še zlasti po seznanitvi pogojev za podajo prošnje) možnost navajati relevantne razloge tako v prošnji kot tudi v tožbi, vseskozi pa je imel tudi kvalificiranega zastopnika. Če pa prosilec kljub takim pogojem ne navaja relevantnih dejstev za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, pa ne more svoje nedejavnosti in posledic te nedejavnosti očitati toženi stranki in sodišču.
dovoljenost revizije – ukrep gradbenega inšpektorja – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V inšpekcijski odločbi, s katero je naložena odstranitev nelegalne gradnje, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni konkretiziral in ni navedel sodnih odločb, od katerih naj bi odločitev odstopala, ni izkazal izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zato, da bi bil izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, in vse to tudi izkazati. Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ne predstavlja zelo hudih posledic
odložitvena začasna odredba – odločba, ki se ne izvršuje – pravni interes za zadržanje ugodile odločbe
Tožeča stranka glede ugoditvenega dela odločbe ne izkazuje pravnega interesa za zahtevano začasno odredbo, v preostalem delu pa zahtevana začasna odredba niti ni možna, saj se negativna odločitev sploh ne izvršuje.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36/, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4.
pravočasnost tožbe – fikcija vročitve – sporočilo o prispelem pismu
Če naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo puščeno sporočilo, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.
V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Fikcije vročitve prav tako ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčniku naslovnika.
ZP-1 člen 13, 14. ZOPOKD. ZOUTI člen 16, 21, 21/1-19, 21/3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
kršitev določb postopka - odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost za prekršek - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika – prenehanje samostojnega podjetnika
Določbi drugega odstavka 13. člena ZP-1 ter 14. člena ZP-1 (veljavni v času storitve prekrška) je treba uporabiti v primeru, ko samostojni podjetnik posameznik odgovarja za ravnanje drugega, ko se torej po organiziranosti približuje pravni osebi. Smiselna uporaba ZOPOKD za odgovornost za prekršek samostojnega podjetnika posameznika tako pride v poštev samo v primerih, ko se njegova odgovornost omejuje le na udeležbo pri prekrških, storjenih v njegovem imenu, na njegov račun ali v njegovo korist (ne pa, kot v obravnavanem primeru, ko samostojni podjetnik posameznik kot fizična oseba odgovarja za lastno ravnanje).