pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Negotovost, ali bo delodajalec tudi v bodoče lahko zagotavljal delo v enakem obsegu, kot ga je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, ni zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost za prekršek
Storitev prekrška mora biti v izreku odločbe opredeljena na način, ki omogoča pravno vrednotenje dejanja ter uresničevanje storilčeve pravice do obrambe.
ZP-1 člen 13, 14, 14a, 15a. ZCes-1 člen 31, 31/4-1.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – opis prekrška - odgovornost pravne osebe – odgovornost samostojnega podjetnika
Samostojni podjetnik je odgovoren za prekršek, ki ga pri opravljanju njegove dejavnosti storilec (druga fizična oseba) izvrši v njegovem imenu, na njegov račun, v njegovo korist ali z njegovimi sredstvi. Odgovornosti se lahko razbremeni ob pogojih iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1.
V obravnavanem primeru so izpolnjeni vsi pogoji za odgovornost samostojnega podjetnika za prekršek.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev sodbe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Po drugem odstavku 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 je kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar med drugim obsega tudi drugačno presojo izvedenih dokazov ter njihove verodostojnosti.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka – možnost izjave o prekršku - izvajanje dokazov v korist obdolženca - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb
Če sodišče ne oceni relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, je podana (relativno) bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – absolutno zastaranje – ustavitev postopka – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Ker je postopek o prekršku absolutno zastaral, preden je bila sodba odpravljena storilcu, je bil postopek s sklepom prekrškovnega organa ustavljen, s tem pa je bila odpravljena kršitev, ki jo uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti.
Če je revizija, ki jo vloži pooblaščenec odvetnik, naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču, takega ravnanja pooblaščenca ni mogoče šteti za očitno pomoto v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
postopek o prekršku – zahteva za sodno varstvo – odločanje sodišča – sprememba pravne opredelitve - nasilno in drzno vedenje – nedostojno vedenje – stek
Če je sodišče ob ugotovljenem dejanskem stanju zavzelo drugačno stališče glede uporabe materialnega prava in ocenilo, da pravna opredelitev storilčevega ravnanja po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 ne pride v poštev (da gre za navidezni idealni stek, ne pa za realni stek), je razumno, da v izreku izpodbijane sodbe ni odločilo o ustavitvi postopka o prekršku zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006377
ZP-1 člen 156, 156-1, 171. ZKP člen 427. ZPrCp člen 90, 90/10.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – prevoz skupine otrok – linijski prevoz – označba vozila – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če gre za vozilo, s katerim se opravlja posebni linijski prevoz šoloobveznih otrok, mora biti to na predpisani način označeno ves čas prevoza in ne glede na število otrok v vozilu.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005675
ZPP člen 371, 371/1.
meje revizijskega preizkusa – revizijski razlogi - obrazložitev revizijskih razlogov
Niti absolutnih niti relativnih kršitev postopka revident ne konkretizira, glede slednjih pa tudi ne pojasni, zakaj naj bi vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe ter katere določbe ZPP sodišče ni uporabilo oziroma jo je uporabilo nepravilno. Zato je revizijski preizkus glede tega revizijskega razloga onemogočen.
Čeprav je revizija vložena tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava, iz nje ni razvidno, katero materialno določbo je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo. Zato tudi z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - JAVNI RED IN MIR
VS2006578
ZP-1 člen 57, 57/2, 57a, 62a, 62a-2, 156, 156-4. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/2, 6/4.
plačilni nalog – posebni primeri plačilnega naloga – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška – nasilno in drzno vedenje
V 6. členu ZJRM-1 so v prvih treh odstavkih opisani različni prekrški, ki pomenijo nasilno in drzno vedenje. Vsi trije prekrški se po določbi četrtega odstavka 6. člena kaznujejo strožje (kvalificirana oblika prekrška), če so storjeni proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te
osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - veljavnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi - uveljavljanje ničnosti pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po prenehanju delovnega razmerja
Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana in je na podlagi prve odpovedi že prenehala, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način ponovno odpoveduje, več ne obstoji, s tem pa tudi ni več delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Takšna nova odpoved ne more imeti pravnih učinkov, ker predmeta odpovedi ni.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka
Dejstvo, da tožena stranka pri odmeri pokojnine ni upoštevala zneskov, namenjenih za nakup obveznic (čeprav je bila ustavna odločba U-I 392/98 izdana že 10. 7. 2002), ni bilo novo, le tožnica zanj očitno ob odmeri pokojnine ni vedela in se zato zoper odločbo ni pritožila. V takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi – obnova postopka
Dejstvo, da tožena stranka pri odmeri pokojnine ni upoštevala zneskov, namenjenih za nakup obveznic (čeprav je bila ustavna odločba U-I 392/98 izdana že 10. 7. 2002), ni bilo novo, le tožnik zanj očitno ob odmeri pokojnine ni vedel in se zato zoper odločbo ni pritožil. V takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine.
ZDR posebej ureja konkurenčno prepoved (37. člen) in posebej konkurenčno klavzulo (38., 39. in 40. člen). V prvem primeru gre za prepoved konkurenčne dejavnosti delavca (brez soglasja delodajalca) v času njegove zaposlitve in za odškodninsko odgovornost delavca v primeru kršitve te prepovedi v drugem primeru pa gre za prepoved konkurenčne dejavnosti po prenehanju delavčeve zaposlitve, ki jo delavec in delodajalec lahko ob izpolnjenih pogojih pogodbeno uredita kot pogodbeno konkurenčno klavzulo. Samo za primer dogovorjene konkurenčne klavzule ZDR v 39. členu predvideva tudi dogovor o plačilu denarnega nadomestila, spoštovanje konkurenčne prepovedi v času trajanja zaposlitve pa se uvršča med redne obveznosti delavca, za spoštovanje katerih posebno nadomestilo ni predvideno. V skladu s temi zakonskimi določbami je potrebno razlagati tudi določbe 9. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki, čeprav nosijo le naslov „konkurenčna klavzula“ dejansko pa se nanašajo tako na konkurenčno prepoved, kot na konkurenčno klavzulo.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (1997) člen 22, 35.
pravica do pokojnine - zavarovalna doba v drugi državi - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja - mednarodni sporazum o socialni varnosti - veljavnost predpisov bivše SFRJ - poseg v pridobljeno pravico
Določbo 35. člena Sporazuma je v povezavi s tretjim odstavkom 22. člena Sporazuma treba tolmačiti tako, da se tudi priznana zavarovalna doba s povečanjem pri drugi pogodbenici, v tem primeru Republiki Hrvaški, lahko upošteva ne le v dejanskem trajanju, temveč v trajanju kot je bila priznana po pravnih predpisih bivše skupne države. Tožnik v reviziji ne nasprotuje ugotovitvi, da je Republika Hrvaška z 8. 10. 1991 prenehala uporabljati predpise nekdanje SFRJ, kar pomeni, da mu zavarovalna doba s povečanjem od tega datuma ni bila več priznana po predpisih nekdanje SFRJ, temveč predpisih Republike Hrvaške. To pa pomeni, da od tega datuma ni več mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 35. člena Sporazuma, temveč le tretji odstavek 22. člena Sporazuma. Od takrat dalje mu slovenski nosilec zavarovanja pri odločanju o priznanju pravice do sorazmerne pokojnine ne more več upoštevati dobe, ki jo je s povečanjem dosegel v drugi državi, temveč le zavarovalno dobo v dejanskem trajanju.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – sprememba akta o sistemizaciji – reorganizacija – prenehanje potreb po delu
Ker je potreba po revidentovem delu iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi prenehala zaradi reorganizacije računovodskega oddelka, je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na načelo materialne resnice iz 34. člena ZDSS-1, saj je v tej določbi govora o preiskovalnem načelu, nanaša pa se le na postopek v individualnih delovnih sporih in ne na postopek v socialnih sporih. Tudi sicer načelo materialne resnice, ki velja v postopku o socialnih sporih in je urejeno v 61. členu ZDSS-1, nikakor ne pomeni, da je sodišče dolžno izvesti vse predlagane dokaze oziroma celo po uradni dolžnosti izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale.