odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – sprememba akta o sistemizaciji – reorganizacija – prenehanje potreb po delu
Ker je potreba po njenem delu iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi prenehala zaradi reorganizacije računovodskega oddelka, je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
sprememba delodajalca - odklonitev prehoda k delodajalcu prevzemniku
Iz določbe petega odstavka 73. člena ZDR izhaja, da zakon ne zahteva izrecne pisne odklonitve prehoda. Iz besedila navedene določbe izhaja, da zadošča že dejanska odklonitev opravljanja dela pri delodajalcu prevzemniku.
ZDR člen 4, 4/2, 29, 88, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - rok za odpoved
Zmotno je stališče, da zaradi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, delodajalec nima več možnosti odpovedati pogodbe zaradi kršitev, ki jih je delavec storil v času veljavnosti prejšnje pogodbe. Delodajalec je vezan na subjektivne in objektivne roke za podajo odpovedi (šesti odstavek 88. člena in drugi odstavek 110. člena ZDR). Tudi v primeru, ko delavec krši izrecno pogodbeno obveznost, sklenitev nove pogodbe, ki take obveznosti nima več, ne more pomeniti, da zaradi tega ni mogoče odpovedati nove pogodbe – če so seveda izpolnjeni vsi pogoji za zakonitost odpovedi.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja – invalidnost - zdravstvena dokumentacija - sprememba zdravstvenega stanja - ugotavljanje invalidnosti - kasneje pridobljena medicinska dokumentacija
Tožnik je v sodnem postopku predložil medicinsko dokumentacijo z izvidi iz časa po dokončnosti izpodbijane odločbe (maj 2010), za katero sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb nima vpliva.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti
Glede na rizičnost in visoke vrednosti premoženja, s katerim upravlja tožena stranka, zlasti premoženja pokojninskih skladov, ki jih ima v upravljanju, tožena stranka od svojih delavcev utemeljeno zahteva dosledno spoštovanje internih pravil in postopkov pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Pravilno zato sodišče ugotavlja, da za presojo teže tožnikove kršitve niti ni bistveno, ali je zaradi spornega ravnanja za toženo stranko nastala škoda, ali v posameznem primeru celo dobiček, saj že samo nespoštovanje pravil pri odločanju o nakupih vrednostnih papirjev, kot je bilo ugotovljeno pri spornem nakupu, gotovo pomeni hujšo kršitev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti tožnika.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – poslabšanje invalidnosti – nadomestilo za invalidnost – pravica do premestitve – ustavitev izplačevanja – sprememba v stanju invalidnosti – sprememba invalidnosti
Pokojni tožnik je tudi še po dokončnosti odločbe, s katero mu je bila priznala pravica do premestitve, dejansko delal na prejšnjem (dotedanjem) delu, zato revizijsko sodišče soglaša s presojo nižjih sodišč, da mu je tožena stranka v skladu z določbo 190. člena ZPIZ za ta čas, vse do 11. 6. 2007, ko mu je delovno razmerje prenehalo, dolžna izplačati nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
Takšno stališče varuje položaj delovnih invalidov v primerih, ko bi jim šla pravica do nadomestila za invalidnost in so še vedno v delovnem razmerju, ker pa delodajalec zanje nima nove ustrezne zaposlitve, še vedno delajo na starem delovnem mestu (ali pa dejansko ne delajo in čakajo na novo delovno mesto ali celo odpoved pogodbe o zaposlitvi).
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005680
ZPIZ-1 člen 12, 38, 56, 57, 58, 59, 156, 156/2, 157, 157/1, 163, 163/2, 249. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3. ZDSS-1 člen 7, 82. ZUP člen 238.
invalidska pokojnina – sodna pristojnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravice iz invalidskega zavarovanja - invalidnost - invalidska komisija - dejansko stanje v upravnem postopku - meje sodne presoje invalidske odločbe - dejanska ugotovitev po prvostopenjski invalidski odločbi - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine
Predmet tožbenega zahtevka je odprava dokončne odločbe tožene stranke, s katero je bil zavrnjen predlog tožeče stranke za ugotovitev invalidnosti I. kategorije in priznanje pravic na tej podlagi. Sodišče druge stopnje ni odločalo o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost, saj je na podlagi 1.a točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 odločalo v socialnem sporu o pravici iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (invalidski pokojnini), odločitev o tej pravici pa je sprejelo v skladu določbo 82. člena ZDSS-1.
Z opredelitvijo invalidske komisije II. stopnje v pritožbenem postopku pri toženi stranki je vzpostavljena možnost preverjanja nastanka invalidnosti glede na ugotovljeno zdravstveno oziroma medicinsko stanje zavarovanca vse do izdaje dokončne odločbe o ugotovitvi invalidnosti in pravicah na tej podlagi.
Ker je možnost ugotavljanja dejanskega stanja tudi v pritožbenem postopku pri toženi stranki z opredelitvijo posebnih izvedenskih organov in sistemom le-teh v ZPIZ-1 posebej urejena, se glede tega tožena stranka neutemeljeno sklicuje na določbe ZUP.
Pravice na podlagi invalidnosti, med katere spada tudi pravica do invalidske pokojnine, na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se s tem dnem tudi prične izplačevanje pokojnine.
LASTNINJENJE – DENACIONALIZACIJA – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015855
ZDen člen 16, 68, 88, ZZad člen 74, 74/3, 74/7, 81. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367c, ZZK-1 člen 8, 8/1, 244, 244/3.
dopuščena revizija - izbrisna tožba – lastninjenje – zadruge – premoženja zadruge - vrnitev nepremičnin v naravi - ničnost pravnih poslov – zavarovanje terjatve na izročitev nepremičnin – vpis nepremičnine v zemljiški knjigi - dobra vera - začasna odredba – prenehanje stranke v postopku zaradi pripojitve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožniki niso bili dolžni zavarovati svoje terjatve na izročitev nepremičnine v smislu določb 10. in 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ter 74. in 81. člena Zakona o zadrugah,
ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da dobra vera osebe, v korist katere je bila pridobitev pravice vknjižena, ne izključuje izbrisne tožbe v povezavi z ničnostno tožbo po 88. členu Zakona o denacionalizaciji in
ali je sodba sodišča druge stopnje lahko izdana zoper pravno osebo, ki je zaradi izbrisa iz sodnega registra zaradi pripojitve že prenehala obstajati v času izdaje odločbe pritožbenega sodišča.
ZKP člen 200, 201, 201/1-3, 202, 202/6, 371, 371/1-11. URS člen 20.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - odreditev in trajanje pripora - rok za odločitev o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine – posebne okoliščine - neogibnost pripora
V določenih izjemnih primerih se lahko sodišče o obdolženčevi pripravljenosti ponavljati kazniva dejanja v zadostni meri prepriča že na podlagi konkretnih okoliščin, ki so povezane z obravnavanim kaznivim dejanjem, in zato ni potrebno, da bi bile izkazane še dodatne okoliščine iz siceršnjega življenja obdolženca (v obravnavanem primeru se je osumljencu očitalo, da naj bi na množičnem javnem shodu izvršil kaznivo dejanje na izjemno nasilen in nevaren način).
Nestrinjanje s sodnimi in s tem tudi sodnikovimi odločitvami imajo stranke možnost in pravico izraziti v pravnih sredstvih zoper sodne odločbe ter drugih vlogah, pri čemer se morajo vzdržati vrednostnih ocen sodišča oziroma sodnikov ali drugih procesnih udeležencev in ohraniti primerno raven medsebojnega komuniciranja, tako v pisnem kot tudi v ustnem izražanju.
pripor - odreditev in trajanje pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - posebne okoliščine – drugi postopki
Pripor je mogoče odrediti zgolj v izjemnih primerih, zato ga s preširoko razlago
obstoja pripornih razlogov ni dovoljeno širiti na primere, pri katerih niso podane okoliščine subjektivne narave: v obravnavanem primeru zgolj okoliščine, ki se nanašajo na težo očitanega dejanja, način njegove izvršitve ter okoliščine, v katerih je bilo storjeno, ne dajejo prepričljive podlage za sklepanje o tistih osebnih lastnostih osumljenca, ki bi kazale na resno nevarnost, da bo kazniva dejanja ponavljal.
ZDDPO člen 12, 12/1, 12/2, 17. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 21, 21-7, 21-12.
dovoljena revizija – davek od dobička pravnih oseb – vrednostni kriterij - nepriznavanje odhodkov – stroški za posredniške storitve - asignacija – neizkazanost poslovnega dogodka – vlaganja v trg - izdatki, ki imajo naravo investicij – slabitev terjatve - amortizacija tiskarske opreme
Trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta.
Ker revidentka ni izkazala, kakšne posredniške storitve so bile zanjo opravljene, ni pomembno, da je te storitve na podlagi asignacijskega dogovora plačala osebi, ki zaračunanih storitev ni dejansko opravila, niti ni pomembno, da je višina zaračunanega zneska skladna s pogodbo o proviziji. Nič od navedenega namreč ne pojasni, kakšne posredniške storitve naj bi bile opravljene.
Ker revidentka ni izkazala neposredne povezanosti odhodkov z bodočimi prihodki, ne gre za davčno priznane odhodke. Revidentkino zatrjevanje, da gre za vlaganja v trg, potrjuje, da gre za izdatke, ki imajo naravo investicij, takšnih izdatkov pa po izrecni določbi drugega odstavka 12. člena ZDDPO ni mogoče vključiti med odhodke.
ZKP člen 17, 201, 201/1-3, 420, 420/2, 451, 451/2.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine – druge posebne okoliščine - milejši ukrep - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče je sklep o obstoju ponovitvene nevarnosti obdolženca v izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora utemeljeno oprlo tudi na ugotovljeno drugo posebno okoliščino, to je na bodoče napovedane proteste, v zvezi s katerimi obstaja velika verjetnost, da bo obdolženec nanje ponovno prišel in ravnal na način, kot se mu očita v obravnavanem primeru.
lastninska pravica ana nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - dobrovernost graditelja - priposestvovanje - nedobroverni posestnik - ODZ - družbena lastnina
Glede na čas gradnje (od leta 1971 do leta 1975 oz. 1976) je treba v obravnavani zadevi uporabiti pravila ODZ. V sodni praksi Vrhovnega sodišča je že sprejeto stališče, da je lahko v času gradnje po uveljavitvi ZTLR nedobroverni graditelj z gradnjo na tujem zemljišču originarno pridobil lastninsko pravico le izjemoma pod pogoji iz 25. člena navedenega zakona, v nobenem primeru pa ni mogel na tak način pridobiti lastninske pravice nedobroverni graditelj z gradnjo na tujem zemljišču spričo pravnega pravila paragrafa 418 ODZ v času pred uveljavitvijo ZTLR.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – sprememba obtožbe – čas za pripravo obrambe – navzočnost zagovornika na glavni obravnavi – odločba o kazenski sankciji
Sprememba obtožnega akta v korist obdolžencu ne zahteva preložitve obravnave zaradi priprave obrambe.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 34. ZMZPP člen 101.
Pri presoji, ali je bilo tožencu res onemogočeno sodelovanje v postopku, sodišče v državi, v kateri se zahteva razglasitev izvršljivosti, ni vezano na formalna pravila o vročanju. Sodišče je dolžno glede na okoliščine konkretnega primera oceniti le, ali je toženec bil pravočasno seznanjen z začetkom postopka tako, da je imel možnost pripraviti obrambo. Pri tej oceni je najpomembnejše iskanje pravičnega ravnotežja med varovanjem pravice obrambe na eni strani ter preprečevanjem slabovernega izogibanja postopku na drugi strani. V primeru, ko pa se je toženec seznanil z sodbo in jo je imel možnost izpodbijati, pa te možnosti ni izkoristil, ugovora, da ni bil seznanjen z začetkom postopka, nima več.
ZKP člen 372, 372-4. KZ člen 234a, 234a/1, 234a/2. KZ-1 člen 54.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nadaljevano kaznivo dejanje - povezovalni elementi - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona – čas izvršitve kaznivega dejanja
Za opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje (in ne več kaznivih dejanj ali morda nadaljevano kaznivo dejanje) mora obstajati ne samo več povezovalnih okoliščin, ampak mora iz ravnanj storilca izhajati takšna homogenost njegovega ravnanja, da bi delitev posameznih ravnanj storilca na samostojno kaznivo dejanje nasprotovala vsebini samega življenjskega dogodka kot tudi smislu materialnih kazenskih določb.
V primerih storitve dveh ali več istih ali istovrstnih premoženjskih kaznivih dejanj, kjer ni možna pravna opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje, vendar pa glede na kraj, način ali druge dane okoliščine dejanja pomenijo istovrstno kriminalno dejavnost in so storjena (ali poskušana) istočasno ali zaporedoma iz koristoljubnosti ali oškodovalnih nagibov, mora sodišče uporabiti institut nadaljevanega kaznivega dejanja na podlagi izrecne določbe 54. člena KZ-1.
Kadar pa sodišče ugotovi, da v primeru storitve več kaznivih dejanj v določenem časovnem obdobju ne gre za eno kaznivo dejanje niti ni mogoča uporaba instituta nadaljevanega kaznivega dejanja, bodo posamezna kazniva dejanja obravnavana kot kazniva dejanja v realnem steku, v takšnih primerih pridejo v poštev vsi instituti splošnega dela KZ.