ZOR člen 177, 186, 192.URS člen 14, 22. OZ. ZPOMZO-A.
deljena odgovornost - nesreča pri delu - vzročna zveza - retrospektivna analiza vzročnosti - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ on ZPOMZO-A - pravno mnenje
Poudarjanje okoliščine, da do nesreče ne bi prišlo, če tožnika pri strojnem dvigovanju okvira ne bi "prijelo" za rokav, pomeni retrospektivno analizo vzročnosti, ki praviloma ne predstavlja pravilnega pristopa k ugotavljanju oškodovančevega prispevka k nastanku škode.
ZKP člen 201, 201/1-3, 272, 272/2, 207, 207/2, 207/5.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice
S sklepom o podaljšanju pripora na podlagi 2. odstavka 272. člena ZKP ni potrebno določiti roka podaljšanja pripora, saj je skrajni rok določen v 5. odstavku 207. člena ZKP, preizkus, ali so še dani razlogi za pripor, pa mora senat opraviti vsaka dva meseca glede na določbo 2. odstavka istega člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci
Sodnik na mnenje izvedenca ni vezan. Mnenja, ki s stališč pravil logičnega sklepanja, splošne izobrazbe in izkušenj ni prepričljivo, sodišče ne bo upoštevalo, oziroma bo, kolikor bo ocenilo, da je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z drugimi okoliščinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ponovilo dokaz z istimi ali z drugimi izvedenci (257. člen ZKP).
ZPP člen 44, 44/3, 180, 180/2, 367, 377, 498, 503. ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2.
dovoljenost revizije - premoženjski spor - nedenarni zahtevek - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V sporu zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnosti je tožeča stranka v tožbi ocenila vrednost spora z zneskom 20.000 SIT. Taki oceni bi tožena stranka v odgovoru na tožbo ali na prvem naroku v okoliščinah iz tretjega odstavka 40. člena tedaj veljavnega ZPP/77 lahko ugovarjala, vendar tega ni storila (in v tožbi ocenjeno vrednost spora sama izrecno sprejema tudi še v reviziji). Zato taka ocena vrednosti spora v tožbi veže tudi revizijsko sodišče (drugi odstavek 186. člena ZPP/77 oziroma sedaj drugi odstavek 180. člena ZPP). Ker znesek 20.000 SIT ne presega mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP, revizija ni dovoljena.
Dejanske ugotovitve ne omogočajo sklepanja, da naj bi toženca tožnico ob sklepanju pogodb prevarala. Toženca sta obljubljeno pomoč nudila tudi kasneje, saj je do prenehanja prišlo le na tožničino izrecno zahtevo tik pred vložitvijo tožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - spor o preživljanju - obravnavanje zahtevkov iz naslova preživljanja pred istim sodiščem pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Nobenega dvoma ni, da odločitev o obsegu zakonite preživninske obveznosti preživninskih zavezancev do njima skupne preživninske upravičenke ne more biti različna. Jamstvo za preprečitev možnosti, da bi se to zgodilo, je odločanje o dveh divergentnih zahtevkih iz naslova zakonitega preživljanja pred istim sodiščem, saj šele to omogoča združitev dveh pravd v skupno obravnavanje in izdajo skupne sodbe (300. člen ZPP). Glede na prebivališče skupne mladoletne hčerke pa je v prid odločitvi o prenosu pristojnosti tudi optimalna možnost izvedbe dokaznega postopka pred delegiranim sodiščem, izvajanje katerega doslej še ni bilo začeto.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zatrjevanja, da glede na to, da na glavi oškodovanca ni bilo vidnih zunanjih poškodb, tudi ni bilo zanesljivih znakov udarnin po glavi, oziroma da sodišče pri odločanju ni ugotavljalo obstoja zakonskih znakov kaznivega dejanja, temveč je te domnevalo, pomenijo uveljavljanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, torej razloga, ki ga po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.
brezplačna pravna pomoč - osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči - razrešitev postavljenega odvetnika
Ob ugotovitvi, da so razlogi, zaradi katerih odvetnik zahteva razrešitev na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči, je razrešitev postavljenega odvetnika utemeljena.
Zdravstvena organizacija ni odškodninsko odgovorna, saj ni bila ugotovljena vzročna zveza med ravnanjem zdravnikov in tožničino škodo, ni pa bilo niti nedopustnega ravnanja, saj zdravniki niso opustili pojasnilne dolžnosti, po operaciji pa tudi ni bilo nobenih opustitev potrebnega zdravljenja.
ustavne pravice - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - že končan sodni postopek
Če je sodni postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja že končan, kršitve te pravice ni več mogoče preprečevati. Aktualen je le še zahtevek na ugotovitev nezakonitega dejanja in za pravično odškodnino. Za odločanje o takem zahtevku pa v Zakonu o upravnem sporu (ZUS) ni podlage. Posamezniki imajo v primeru morebitne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v že končanem postopku na voljo možnost zahtevati povračilo škode po določbi 26. člena Ustave RS.
urejanje stikov z otrokom - izločitev uradne osebe - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če je bila vložena zahteva za izločitev uradne osebe, bila pa je izdana začasna odločba, potem zahteva za izločitev ne more biti zavržena z utemeljitvijo, da je postopek že končan.
ZTLR člen 15, 15/1, 15/4, 16, 16/1, 43.ZD člen 132, 145, 145/1.ZOR člen 210, 219.ZPP člen 13, 206, 206/1-1.
varstvo lastninske pravice - izpraznitev stanovanjske hiše - solastnina - skupna lastnina - dedovanje - ugotovitev velikosti dednih deležev solastnikov - predhodno vprašanje - plačilo uporabnine - uporaba tuje stvari - višina uporabnine
Pravdni stranki sta kot dediča že solastnika oz. skupna lastnika stanovanjske hiše, čeprav deleži še niso določeni. Dokler obstaja solastnina oziroma skupna lastnina sporne hiše in dokler solastnina stvari ni razdeljena, noben od solastnikov ne more zahtevati, da sam uporablja nepremičnino, drugi solastniki pa morajo uporabo nepremičnine opustiti.
Odločitev o plačilu uporabnika za uporabo (delno) tuje stvari ni mogoča, dokler niso ugotovljeni deleži posameznih solastnikov na sporni nepremičnini. Vprašanje deležev na hiši je torej predhodno vprašanje, ki ga bo potrebno rešiti pred odločanjem o plačilu uporabnine zaradi nastanka koristi na eni strani in prikrajšanja na drugi.
URS člen 29, 29/1-3.ZKP člen 265, 265/1, 377, 377/2, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - prištevnost - izvedenstvo psihiatrične stroke - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je dolžno ugoditi dokaznim predlogom obdolženca, ki naj bi po njegovih sklepčnih navedbah potrdili oziroma zanikali obstoj pravno relevantnih dejstev, to je dejstev, na katerih temelji neposredna uporaba materialnega in procesnega kazenskega prava. Eno takih dejstev je tudi obdolženčeva prištevnost.
S sklicevanjem pred sodiščem prve stopnje na alkoholemijo, ki je niso v ničemer pobliže opredelili, in s trditvijo v pritožbi, da so vse priče, oškodovanec in obsojenec zatrjevali, da je bil slednji vinjen, pri čemer pa niso navedli konkretnih navedb v teh izpovedbah, ki bi take trditve potrjevali, zagovorniki niso uspeli vzpostaviti tiste potrebne stopnje suma v obsojenčevo prištevnost, ki bi narekovala odreditev psihiatričnega pregleda obsojenca.
Sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi ni vezano na predloge višjega državnega tožilca, zato z njegovimi navedbami ni dolžno polemizirati in nanje odgovarjati, kaj šele, da bi bile te za pritožbeno sodišče zavezujoče.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje
Tožničino posebno premoženje je bilo porabljeno za pridobitev večjega obsega skupnega premoženja, zaradi česar tožnica vrnitve tega denarja kot svojega posebnega premoženja ne more zahtevati. Pri ugotavljanju skupnega premoženja in deležev na njem mora sodišče obravnavati celoten obseg skupnega premoženja in ne samo njegove posamezne dele.
Kupnina za tožničino stanovanje je bila upoštevana pri določitvi deležev na skupnem premoženju. Dvakratno upoštevanje kupnine, enkrat kot posebnega premoženja, drugič kot prispevka k povečanju skupnega premoženja, pa seveda ni možno.
glavna obravnava - sprememba obtožbe - nedovoljeni dokazi - zagovor - pravni pouk obdolžencu - izvajanje dokazov - priče - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odločbi senata - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kolikor zagovorniki zanikajo, da je bil obsojenčev zagovor pred preiskovalnim sodnikom odraz njegove svobodne volje, v nasprotju z zakonom (2. odstavek 420. člena ZKP) izpodbijajo dejansko stanje pravnomočne sodbe, saj nižji sodišči na podlagi okoliščin, v katerih je potekalo zaslišanje, tega ne ugotavljata.
Čeprav v zapisniku o obsojenčevem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom ni zabeležena njegova izjava, da se bo zagovarjal sam, pa iz dejstva, da je po pravilnem pravnem pouku o pravici do zagovornika izjavil, "da je opozorila in očitek razumel in da se bo zagovarjal", smiselno izhaja, da je pristal na zaslišanje brez zagovornika. Zato je njegov zagovor dovoljen dokaz.
deljena odgovornost - ravnanje odškodovanca - vožnja z alkoholiziranim voznikom - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - pravno mnenje - sprememba sodne prakse - načelo enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica, ker je dejansko večer in noč prebila skupaj z voznikom, "brez dvoma videla K. in tudi dobro vedela, da je v gostišču pil". Opisana okoliščina pa je glede soodgovornosti tožnice tako tehtna in pomembna, da revizijsko sodišče pritrjuje presoji, da je tožnica s tem, ko je pristala na vožnjo z alkoholiziranim voznikom, k nastanku lastne škode prispevala v višini 30%.