Ker revidentka v reviziji opisno uveljavlja procesno kršitev zaradi litispendence, je revizijsko sodišče postopek s kasneje vloženo obnovo postopka ustavilo.
Ker sprememba izpodbijanega drugostopenjskega sklepa ne bi vplivala na revidentkin pravno varovani položaj, revidentka tudi nima pravnega interesa za vložitev revizije.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ne ugotavlja kršitev zakona po uradni dolžnosti, temveč mora vložnik kršitve konkretno opredeliti ter jih tudi ustrezno obrazložiti, ker jih sicer ni mogoče preizkusiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22944
KZ člen 182, 183.ZKP člen 420, 420/2.
nadaljevano kaznivo dejanje - osebna kazniva dejanja - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Uporaba konstrukcije nadaljevanega kaznivega je v primeru osebnostnih kaznivih dejanj oziroma kaznivih dejanj, ki pomenijo napad na osebnostne pravice oziroma vrednote različnih oseb, praviloma izključena. V takšnih primerih gre praviloma za toliko kaznivih dejanj, kolikor je žrtev oziroma oškodovancev kaznivih dejanj.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi nestrinjanja z odmero kazni ter zavzemanja za njeno znižanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču delegacija pristojnosti - vsakodnevni delovni stiki med sodnico in stranko v postopku
Po presoji vrhovnega sodišča bi utegnila okoliščina o vsakodnevnih delovnih stikih predsednice sodišča in tajnice njenega urada utemeljevati drug procesni institut, ne utemeljuje pa ta okoliščina prenosa pristojnosti. Tudi vsakodnevni stiki sodnikov z delavci na sodišču sami po sebi ne pomenijo razloga iz navedene zakonske določbe.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - načelo kontradiktornosti - seja pritožbenega senata - vabilo strankam na sejo
Če višji državni tožilec po 2. odstavku 377. člena ZKP poda pisno mnenje, mora sodišče v skladu z načelom kontradiktornosti tako mnenje vročiti obtožencu in njegovemu zagovorniku, da se o njem lahko izjavita. Če pa višji državni tožilec mnenje poda na seji pritožbenega senata, o kateri obtoženec in njegov zagovornik nista bila obveščena, mora sodišče pred odločanjem o pritožbi obtoženca in njegovega zagovornika s takim mnenjem seznaniti ter jima omogočiti, da se o njem izjavita.
začasno uporabno dovoljenje - pravica do pritožbe - stranski udeleženec
Osebe, ki so kot stranski udeleženci sodelovali v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja, imajo enake pravice kot stranke, vključno s pravico do pritožbe.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - dolžnost verjetno izkazati okoliščine, na katere se opira zahtevek
Nov dokaz v smislu določbe 1. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (1986) ni dokaz, ki je bil znan in uporabljen že v prvotnem postopku, kot tudi ne dokaz, ki sam zase ali skupaj z že izvedenimi dokazi ne more pripeljati do drugačne odločitve.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08863
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ (1944) člen 1. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb.ZPP člen 394, 402, 402/4, 404.ZNP člen 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja - pravne podlage za uveljavljanje pravice do vrnitve - razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi - prekinitev postopka s predlogom za obnovo postopka
Pravni prednik predlagateljev je bil ob vse svoje premoženje že pred izdajo sodbe Vojaškega sodišča v Ljubljani z dne 28.8.1945, opr. št. SOD 1508/45 (saj je to prešlo v državno last že 6.2.1945) in neodvisno od te sodbe, saj pravna usoda tega premoženja tudi v primeru, da kazenskega postopka pred vojaškim sodiščem sploh ne bi bilo, ne bi bila v ničemer drugačna. Glede na tako stanje stvari je predlagateljema za uveljavljanje zahteve po vrnitvi premoženja na razpolago upravni postopek ob pogojih, ki jih predpisuje ZDen, nista pa upravičena do vrnitve v sodnem postopku ob pogojih, ki jih predpisuje ZIKS.
Če je iz prosilčeve prošnje za azil očitno, da ni utemeljena, kar je tudi v primeru, ko je iz nje očitno, da prosilcu v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu uveljavljenega pravnega standarda, se zavrne v tako imenovanem pospešenem postopku.
azil - omejitev gibanja - vložitev prošnje za azil z namenom odložitve prisilne odstranitve iz države
Tožnik je bil vrnjen v Slovenijo s strani italijanskih organov in je tedaj povedal, da je njegova ciljna država Italija in da je razlog za zapustitev izvorne države ekonomski. Da bi za azil zaprosil že tedaj, pa iz listin v upravnih spisih ne izhaja. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje lahko sledilo sklepanju tožene stranke, da je podal prošnjo za azil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev.
dovoljenje za zaporo državne ceste - pogoji za zaporo ceste - prireditev na državni cesti - protestna zapora z namenom oviranja prometa
Protestna zapora ceste z namenom oviranja prometa ni prireditev v smislu 64. člena ZJC. Namen zakonske ureditve zapore ceste je v tem, da je zaporo ceste sicer mogoče dovoliti, vendar le pod določenimi pogoji; med drugim, da se cesta uporabi le kot prostor za izvedbo prireditve.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (1996) člen 2, 2/2.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje učiteljev v višji naziv - mentor - zahtevana izobrazba - pomanjkanje zahtevane izobrazbe
Pojasnilo k prehodni določbi Sklepa o določitvi ustrezne izobrazbe je del sklepa, in je obvezna norma, saj ga je sprejel isti pooblaščeni strokovni svet. Ker lahko napredujejo tudi tisti učitelji, ki nimajo ustrezne izobrazbe, lahko pa še v nadalje opravljajo vzgojno-izobraževalno delo, lahko napredujejo tudi tisti, ki imajo tako izobrazbo po prehodnih določbah, kamor sodi tudi pojasnilo.
omejitev gibanja - razlogi za omejitev gibanja - namen odložitve prisilne odstranitve iz države
Tožnik je prošnjo za azil vložil z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev iz države, kar pa je zadostni dokazni standard za izrek ukrepa omejitve gibanja.
enotno dovoljenje za gradnjo - odločanje v obnovljenem postopku - pravne posledice odprave oziroma razveljavitve odločbe oziroma njenega izreka za nično - pravni interes
Ker so pravne posledice odprave oziroma razveljavitve upravnega akta v obnovljenem postopku oziroma pravne posledice izreka upravnega akta za ničnega različne, tožniki pa so predlagali odpravo oz. izrek ničnosti enotnega gradbenega dovoljenja, njihove pritožbe v upravnem postopku ni mogoče zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, ker je bil upravni akt v obnovljenem postopku le razveljavljen in zahteva za izdajo upravnega akta zavrnjena. Na ta način namreč niso bile odpravljene pravne posledice, ki so z aktom nastale, ni bila namreč odpravljena pravica do gradnje, temveč je bila le razveljavljena.
ZAzil člen 35, 35/2, 36, 36-2. ZUS člen 77, 77/2-3.
azil - zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - zavajanje ali zloraba postopka - kontradiktorne izjave prosilca
Tudi pritožbeno sodišče meni, da sta tožnika kot prosilca za azil s svojimi kontradiktornimi izjavami vnesla dvom tudi v resničnost vseh svojih nadaljnjih navedb in trditev in jih zato tožena stranka upravičeno ni mogla sprejeti za verodostojne.