kršitev ustavnih pravic - sojenje v razumnem roku - prenehanje dejanja, s katerim naj bi bila kršena pravica
Ker je bil postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja že končan, kršenja te pravice ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati. Dejanje, s katerim naj bi bila kršena obravnavana pravica, je namreč prenehalo, smisel sodnega varstva pa je zoper še trajajočo kršitev te pravice v upravnem sporu v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje odločanja sodišča.
azil - mladoletna prosilka - neutemeljena prošnja za azil - socialno-skrbstveni problem
Ker je ml. tožnica prišla v Slovenijo zato, ker ji je bil določen skrbnik, ki živi v Sloveniji, ta pa sedaj zlorablja skrbništvo, ni pogojev za obravnavo prošnje ml. tožnice za azil, saj gre za socialno-skrbstveni problem in ne za azilno zadevo.
Stranka, ki v zakonskem roku ni vložila dovoljenega izrednega pravnega sredstva, ne more s kasnejšo zahtevo za varstvo zakonitosti uveljavljati, da je sodišče s prejšnjo pravnomočno sodno odločbo zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP.
ZUS člen 59, 59/1, 76.ZDen člen 19, 32.ZPVAS člen 8, 8/3.
vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - stvarne in pravne ovire za vračanje - pravna podlaga za odločanje o vračanju premoženja
ZPVAS v 3. odstavku 8. člena določa, da se za stvarne in pravne ovire za vračanje premoženja smiselno uporabljajo določbe od 16. do 33. člena ZDen. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča v postopku vračanja premoženja članom agrarne skupnosti ob izpolnjenih pogojih mogoče uporabiti določbe 3. točke 1. odstavka 19. člena ZDen.
ZTel člen 35, 35/4. Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc člen 1,5, 11. ZUS člen 77.
pristojbina za uporabo radijskih frekvenc - način izračuna pristojbine
Pristojbina za uporabo radijskih frekvenc se izračunava na način (na podlagi formul in parametrov), kot ga določa Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc, ne glede na to, ali so pri posamezni formuli po navedeni uredbi upoštevani vsi trije kriteriji iz 4. odstavka 35. člena ZTel ali ne.
azil - izpolnjevanje pogojev za priznanje azila - subjektivne okoliščine - utemeljen strah pred preganjanjem
Za priznanje azila po 2. oz. 3. odstavku 1. člena ZAzil morajo biti izpolnjeni pogoji iz teh določb, pri čemer je treba ugotavljati tako objektivne kot subjektivne okoliščine. Subjektivne okoliščine za priznanje azila mora verodostojno izkazati prosilec. Če ta ne izkaže utemeljenega subjektivnega strahu pred preganjanjem, to je sistematično in trajno kršenje osnovnih človekovih pravic zaradi pomanjkanja zaščite države, mu azila ni mogoče priznati.
ustavne pravice - kršitev ustavnih pravic - sojenje v razumnem roku
Nedoločenemu pravnemu pojmu sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 1. odstavka 23. člena Ustave RS je treba v vsakem posameznem primeru natančno določiti njegovo vsebino.
ZUS člen 23, 23/3, 61, 61/1, 61/5, 65, 65/1, 65/2, 73.URS člen 156, 162, 162/2.
tujci - stalno prebivanje tujca v RS - tožba zaradi molka tožene stranke
Če so izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka tožene stranke in je tožba upravičena, ji sodišče prve stopnje v upravnem sporu ugodi in pod pogoji iz 1. oziroma 5. odstavka 61. člena ZUS samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen akt naj izda. Prvostopno sodišče je torej odločilo pravilno in zakonito, ko je toženi stranki naložilo, naj v zadevi odloči v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe.
azil - omejitev gibanja - zavajanje azilnega postopka - vložitev prošnje za azil na podlagi napačne istovetnosti
Ker je tožnik prošnjo za azil vložil pod enim imenom, na zaslišanju na sodišču pa je izpovedal, da je v resnici oseba pod drugim imenom in na to ime predložil tudi osebno izkaznico, ki jo je na njegovo ime izdala Republika Turčija, je tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru podan sum zavajanja oziroma zlorabe postopka zaradi vložitve prošnje za azil na podlagi napačne istovetnosti in je zato izrek ukrepa začasne omejitve gibanja tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljen.
podržavljenje stavbnih zemljišč - upravičenci do denacionalizacije - neizpolnjen pogoj za denacionalizacijo - pogodba o prenosu odplačne pravice na kupca
Pravna podlaga, na podlagi katere je bila sklenjena pogodba, s katero sta solastnika prenesla odplačno pravico uporabe na kupca, kakor tudi čas sklenitve pravnega posla izključujeta denacionalizacijo v obravnavanem primeru. Prenos pravice uporabe s pravnim poslom je pomenil, da je bila ta pravica že konzumirana.
azil - zavrnitev prošnje za azil - zavajanje ali zloraba postopka - obstoj enega od taksativno naštetih razlogov za zavrnitev prošnje
Že ugotovitev enega od razlogov, ki so taksativno navedeni v določbah 36. člena ZAzil, je dovolj za zavrnitev vloge za pridobitev azila v RS kot očitno neutemeljene in drugih razlogov niti ni treba presojati.
ZNVP člen 6, 16, 16/1. ZUS člen 4, 4/1, 18, 18/1, 34, 34/1-4.ZTVP-1 člen 324 - 332.
zahteva za varstvo zakonitosti - odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev - postopek sodnega varstva zoper odločbo - delniška družba - povečanje osnovnega kapitala - pravica do novih delnic - presečni dan - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Vprašanje pravilne določitve presečnega dneva pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev delniške družbe je vprašanje, o katerem je treba odločiti pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka na izpodbijanje odločbe (s katero je Agencija za trg vrednostnih papirjev spremenila odločbo KDD - Centralne klirinško depotne družbe in določila drug presečni dan kot KDD) in ne vprašanje, o katerem bi bilo dopustno odločiti pri presoji obstoja pravnega interesa delničarjev kot procesne predpostavke za tako tožbo.
Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo člen 3. Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč člen 19, 19-2.
denacionalizacija - vrednotenje zemljišč - podlaga za vrednotenje kmetijskih zemljišč
Podlaga za vrednotenje kmetijskih zemljišč je Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo. In ker je bil navedeni odlok sprejet na podlagi pravne ureditve, veljavne ob njegovem sprejemu, to je na podlagi Pravilnika za katastrsko klasifikacijo zemljišč, je zemljišča mogoče vrednotiti kot vrt le, če so ob podržavljenju ustrezala vsebini pojma vrt, kot jo določa navedeni pravilnik.
ZOR člen 178, 178/1, 191, 191/1, 195, 195/1, 200, 203.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda imetnika motornega vozila - povrnitev gmotne in negmotne škode - odmera pravične denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - upoštevanje nadomestila za telesno okvaro - vštevanje invalidnine - prosti preudarek - aktuarski izračun - renta - trajno povečanje potreb - izguba na zaslužku - paraplegik - valorizacija zavarovalne vsote - delno plačilo zavarovalne vsote - metoda valorizacije - metoda rasti drobnoprodajnih cen oziroma življenjskih stroškov - metoda rasti povprečnih neto plač - zmanjšanje odškodnine - povzročitev škode iz hude malomarnosti
Pri izbiri metode valorizacije je najprej pomembno vprašanje, ali so se stranke dogovorile za konkretno metodo. Če takega dogovora ni, sodišče uporabi tisto metodo, ki je za oškodovanca ugodnejša, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do rezultata, ki bi pomenil izjalovitev namena obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti iz zavarovalnih vsot.
V tej zadevi je zaradi odsotnosti dogovora med strankami metoda valorizacije sporna. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče z upoštevanjem prej omenjenih izhodišč lahko uporabilo drugo metodo valorizacije kot prvostopenjsko sodišče. Pri tem je utemeljeno upoštevalo stališče, da mora minimalna zavarovalna vsota zadoščati za kritje škode iz običajnega škodnega dogodka.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - protipravnost - policija - policijska pooblastila - uporaba prisilnih sredstev
Ker morajo policisti prenehati uporabljati prisilno sredstvo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo uporabljeno, je sodišče pri ugotavljanju znakov kaznivega dejanja po 270. členu KZ kot zlorabo uradnega položaja obsojenca pri opravljanju službe (policista) oziroma kot protipravno ravnanje pravilno ocenilo zgolj tisto obsojenčevo ravnanje, ko je oškodovanca, potem ko je ta že bil na tleh, vklenjen in obvladan, na opisan način telesno poškodoval z uporabo sile, ki pa za izvedbo uradnega dejanja ni bila več potrebna. V tem primeru je uporaba sile pomenila (protipredpisno) prekoračitev tiste najmanjše sile, ki je bila potrebna za obvladanje oškodovanca - kršitelja cestno prometnih predpisov.
ZDen člen 5.ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 400, 400/3.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - zamenjava nepremičnine - pridobitev pravice uporabe - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Predlagateljica ni niti zatrjevala takega konkretnega ravnanja državnega organa ali predstavnika oblasti, ki bi merilo na sklenitev obravnavanega sporazuma. Zatrjevala je le specifičnost povojnih razmer in hierarhijo moči raznih oblastnikov ter pri tem ostala na ravni splošnosti. Da uveljavljanje samo takih splošnih družbenih razmer ne zadostuje za obstoj situacije iz 5. člena ZDen, pa je v sodni praksi že dalj časa ustaljeno stališče in ne pomeni preozke razlage navedene zakonske določbe.
Določba tretjega odstavka 400. člena ZPP se nanaša tretjo fazo postopka, ko je že prišlo do razveljavitve sodne odločbe in do nadomestitvenega postopka. Zato se revizija zmotno sklicuje na to zakonsko določbo. V drugi fazi postopka, v kateri se preverja utemeljenost predloga za obnovo postopka, pride v poštev le uporaba drugega odstavka 395. člena ZPP.
Presoja o krivdi predlagateljice vsebinsko temelji na ugotovitvah, da so na novo predlagane priče, (ki naj bi potrdile tudi na novo uveljavljana dejstva) delale v sindikalni organizaciji in da imajo vse bivališče na območju prvostopenjskega sodišča, zaradi česar bi predlagateljica ob zadostni skrbnosti lahko zanje pravočasno zvedela.