ZOR člen 155.ZPP člen 41, 41/2, 151, 367, 367/2, 377, 384, 384/1.
škoda - pojem škode - premoženjska škoda - pravno priznana škoda - stroški vodenja sodnih postopkov - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sklep o stroških postopka - zavrženje revizije - obseg obrazložitve odločitve o pravnem sredstvu
Škoda, nastala tožniku v številnih postopkih "zaradi raznih obravnav v trajanju več kot 23 let" in ki jo je denarno ovrednotil v terjanem znesku z obrazložitvijo, da je ta znesek vsota stroškov materiala, literature, udeležbe na ogromnem številu obravnav, sestavljanja dopisov, predlogov, pritožb, tožb, stroškov tipkanja listin, stroškov taks in drugo, ni pravno priznana škoda. Sleherna izmed teh oblik zatrjevane "škode" je namreč materialni izdatek, ki naj bi tožniku nastal v postopku (sodnem ali upravnem) ali zaradi postopka. To pomeni, da gre za stroške postopka (primerjaj z določbo prvega odstavka 151. člen ZPP), o katerih pa se odloča v postopkih, v katerih so nastali - in to kot o akcesorni terjatvi.
vojni invalidi - status vojnega invalida - rok za vložitev zahteve za priznanje statusa
Zahtevo za priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanje bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje navedenega statusa do uveljavitve ZVojI/95, lahko vložijo v dveh letih po uveljavitvi ZVojI le tiste osebe, ki so tako zahtevo pravočasno vložile po prejšnjih predpisih.
pripor - utemeljen sum - izjava osumljenca, dana policiji - pritožba - obseg preizkusa pritožbenih navedb
Uradni zaznamek o izjavi osumljenca (6. odstavek 148. člena ZKP) je dopustno uporabiti kot podlago za zbiranje dokazov na procesno veljaven način. Na vsebino take izjave, katere dokazna vrednost je v postopku omejena, se lahko opirajo odločbe, ki se izdajajo pred ali med preiskavo (odredba za hišno preiskavo, sklep o odreditvi pripora, sklep o uvedbi preiskave), vendar pa v teh primerih sodišče ne sme osumljenčeve izjave uporabiti samostojno, temveč vedno v povezavi z že zbranimi dokazi in podatki.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sosporništvo - zavrženje revizije - ugotovitev solastniških deležev
Ker so bili v pravdi na tožeči strani trije tožniki in je vsak od njih uveljavljal svojo terjatev, ki je bila sicer enaka terjatvi drugih tožnikov, je vsak od tožnikov v pravdi samostojna stranka in se dovoljenost revizije presoja po vrednosti zahtevka vsakega posameznega tožnika. Ob navedeni vrednosti spornega predmeta 1,500.000 SIT in ob uveljavljanju enakih zahtevkov, se na vsakega od tožnikov nanaša vrednost spornega predmeta 500.000 SIT.
zahteva za izdajo odločbe o odmeri takse - nastanek taksne obveznosti v zadevah brezplačne pravne pomoči
Če upravno sodišče v zadevi brezplačne pravne pomoči tožbo zavrže oziroma zavrne kot neutemeljeno, nastane taksna obveznost z vročitvijo odločbe upravnega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o priporu zaradi izmikanja glavni obravnavi
Določba 4. odstavka 420. člena ZKP, ki dovoljuje vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora, se nanaša le na sklep o odreditvi "rednega" pripora na podlagi 201. člena ZKP, ne pa tudi na sklep o odreditvi pripora na podlagi 2. odstavka 307. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delovne razmerje toženke na pristojnem (manjšem) sodišču
Med druge tehtne okoliščine po 67. členu ZPP spada tudi okoliščina, da je dolžnica (po vložitvi ugovora) zaposlena na sodišču, ki kot stvarno in krajevno pristojno vodi postopek proti njej in na katerem je majhno število zaposlenih.
glavna obravnava - izvajanje dokazov - zaslišanje obremenilnih prič - branje zapisnikov o izpovedbah prič
Neposredno zaslišanje priče na glavni obravnavi kljub dvakratnemu pravilnemu vabljenju ni bilo mogoče, ker se vabilu prostovoljno ni odzvala, s prisilnimi ukrepi pa njene navzočnosti ni bilo mogoče zagotoviti, ker je tujec in živi v tujini. Sodišče zato ni prekršilo pravice obrambe do neposredne izvedbe tega dokaza, ko je v skladu s 1. točko 1. odstavka 340. člena ZKP prebralo zapisnik o njenem zaslišanju, saj sicer materialnopravno relevantnega dokaza na neposreden način ni bilo mogoče izvesti, obsodba pa ne temelji le na izpovedbi te priče.
upravni spor - presoja zakonitosti sklepa o zavrženju pritožbe - začasna odredba - izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe - izvršljiv upravni akt
Kadar je v upravnem sporu izpodbijan procesni sklep (ki se ne izvršuje), začasna odredba kot odložitev izvršitve akta (1. odstavek 69. člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS) ni mogoča.
upravna izvršba - dovolitev izvršbe s prisilitvijo
Ker se tožnika nista ravnala po izvršljivi odločbi upravnega organa prve stopnje, je navedeni organ postopal pravilno, da je na tej pravni podlagi izdal izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe in z njim prisilil tožnika k izpolnitvi obveznosti, določene v navedeni izvršljivi odločbi, z zagroženo denarno kaznijo.
dovoljenost revizije - spor o preživljanju - izpodbijanje pravnomočne odločitve o obrestnem delu zahtevka - glavna in postranske terjatve - zavrženje revizije
Obresti - tudi zamudne - so postranska terjatev, ki je od narave spora odvisna le v omejenem obsegu (na primer glede nastanka zapadlosti terjatve). Zato ni mogoča razlaga, da je samostojna revizija zoper pravnomočni izrek o obrestih dovoljena le zato, ker je v ozadju spor o preživljanju.
ZUP člen 274, 274/2, 279, 279-2,279-5. ZUS člen 73.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ugotovitev ničnosti odločbe
Po določbi 2. odstavka 274. člena ZUP se izda odločba o razveljavitvi odločbe le po uradni dolžnosti. Da bi izvršitev izreka odločbe o gradbenem dovoljenju pomenila povzročitev dejanja, ki je z zakonom opredeljeno kot kaznivo dejanje, pa iz navedene odločbe ne izhaja. Ničnostni razlog iz 2. točke 279. člena ZUP zato ni podan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23027
KZ člen 3, 3/2, 9, 255, 255/1.ZKP člen 385.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - tihotapstvo - kolektivno kaznivo dejanje - nadaljevano kaznivo dejanje - čas storitve kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - prepoved reformatio in peius
Če se je nadaljevano kaznivo dejanje ali kolektivno kaznivo dejanje začelo v času veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v času veljavnosti novega zakona, je treba uporabiti novi zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj oziroma četudi novi zakon za storilca ni milejši.