varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanj - poseg v zračni prostor nad tujo parcelo - negatorna tožba
Revizijsko sodišče ne pritrjuje stališču, da je poseg za 5 cm v zračni prostor tuje parcele tako neznaten, da ne more biti deležen pravnega varstva. Prav v primeru, kot je obravnavani, ko gre za poseg v zračni prostor nad sosednjo stavbo, bi se utegnilo izkazati, da bi to oviralo morebitno nadzidavo; v tem primeru bi šlo za upošteven poseg, ki bi upravičeval zahtevek na odstranitev.
Dogodek, glede na katerega se sklene zavarovanje, mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov (1. odstavek 898. člena ZOR). Dejstvo, da je vendarle nastopil, pa samo po sebi še ne pomeni, da je bil ob podpisu zavarovalne police že v nastajanju, kar naj bi narekovalo uporabo 2. odstavka 898. člena ZOR o ničnosti zavarovalne pogodbe.
posebej o povrnitvi gmotne škode v primeru smrti - izgubljeni zaslužek ter stroški za zdravljenje in pogreb - povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine
Odškodnino za nagrobni spomenik je mogoče naložiti odgovorni osebi v obsegu in višini, ki je krajevno običajen.
Med pravdnima strankama je bila sklenjena mandatna pogodba. Prav zaradi tega zaupnega razmerja se je tožnik navedeni odvetnici tudi zavezal, da bo sam plačal stroške njenega zastopanja, če tega ne bo storil toženec. In prav zaradi tega razmerja je nato tožnik tudi plačal stroške, ki bi jih moral plačati toženec. Zato s tožbo od njega utemeljeno zahteva, da mu te stroške povrne.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - podstanovalska razmerja - pravice podstanovalcev
Kot podstanovalec je toženec glede na določbo 149. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91) lahko užival zaščito kot imetnik stanovanjske pravice le ob v tej zakonski določbi izpolnjenem pogoju (stalnem prebivanju v stanovanju več kot dve leti).
sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - zavarovanje brez police - oblika pogodbe - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika
Tožnik se je skliceval na zavarovalno polico, za katero pa je bilo ugotovljeno, da ni bila podpisana - ker je ni podpisal on. Po določbi 903. člena ZOR so v zavarovalnih pogojih lahko določeni primeri, pri katerih nastane pogodbeno razmerje iz zavarovanja s samim plačilom premije. V izpodbijani sodbi ni bilo ugotovljeno, da so zavarovalni pogoji, ki jih je prva tožena stranka določila, vsebovali tako določbo.
Stališče o konvalidaciji pogodbe - saniranju oblične pomanjkljivosti z realizacijo, namreč z izstavitvijo računa za plačilo premije in s sprejemom denarja za premijo - pa tudi nima opore v 73. členu ZOR, na katerega se sklicuje. Zakon govori o popolni ali pretežni izpolnitvi obveznosti obeh pogodbenih strank - tožnik pa se sklicuje le na izpolnitev svoje obveznosti (plačilo premije), medtem ko je v podlagi njegovega spora s prvo toženo stranko prav to, da ni niti delno izpolnila obveznosti, ki naj bi jo imela po tožnikovem stališču iz zavarovalne pogodbe.
CZ člen 24, 93, 202, 249, 249/2. Pravilnik člen 10, 11.
tranzit blaga - plačilo carine
Če blago v tranzitu ni prijavljeno namembni carinarnici, se predpostavlja, da je bilo dano v prost promet, preden je bil uveden carinski postopek. Dejstvo prestopa blaga v tranzitu čez carinsko črto se po zakonu dokazuje s potrdilom prevzemne carinarnice. Dokazovanje tega dejstva je dopustno tudi z drugimi dokazi, vendar v tem primeru dokazno breme v celoti nosi carinski zavezanec.
imisije - varstvo lastnikove pravice - vznemirjanje - negatorna tožba
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini soseda še ne pomeni tudi protipravnega posega, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag. Kriteriji za njegovo določitev so predpisani v 5. členu ZTLR. Tako gre lastniku nepremičnine sodno varstvo pred vznemirjanjem v primeru, ko je uporaba njegove nepremičnine otežkočena preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna.
revizija - vrednost spornega predmeta - spor po SZ - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Po določbah SZ imajo stanovanjski spori za podlago lastninskopravna ali najemna razmerja, kar velja tudi za predmetni spor. Gre torej za premoženjskopravni spor, za katere je pravica do revizije omejena in odvisna od napovedane vrednosti spornega predmeta (3. odstavek 382. člena ZPP). Ta je zato v teh sporih tudi obvezna sestavina tožbe (2. odstavek 186. člena ZPP).
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
Izpodbijana sodba ima vse razloge o odločilnem dejstvu, to je neprimerni hitrosti obsojenčeve vožnje, zato ni podana kršitev procesnega zakona iz 11. točke 1. odst. 371. člena ZKP.
preiskovalna dejanja - izvedenstvo - obvestilo strankam o opravljenem izvedenskem delu - glavna obravnava - pogoji za glavno obravnavo - zagovornik
1.) Sodišče ni ravnalo v skladu z določilom 2. odst. 249. člena ZKP-77, ker po končanem izvedenskem delu ni obvestilo strank, da je bilo to delo opravljeno in da lahko pregledajo pismeni izvid in mnenje. Med pripravami na glavno obravnavo je sodišče torej kršilo določbe kazenskega postopka, vendar pa ta kršitev ni vplivala in tudi ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe, saj je bilo izvedensko mnenje v soglasju s strankami prebrano na glavni obravnavi.
2.) S tem, ko sodišče prve stopnje obsojenca ni poučilo, da si lahko vzame drugega zagovornika, glavno obravnavo pa je nadaljevalo, ne da bi sklepalo o tem, da njegova nenavzočnost ni v škodo obrambi, je sicer prekršilo obsojenčevo pravico do obrambe, vendar pa ta kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
SZ člen 58, 111, 112. ZSR člen 3, 33, 35, 35/1.ZZD člen 243. ZTLR člen 21, 33.
lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - pravica uporabe stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - pridobitev lastninske pravice po samem zakonu
Podjetja kot "druge pravne osebe" so z uveljavitvijo SZ postala lastniki stanovanj, na katerih so imela poprej pravico uporabe.
Ni pravne podlage za odločanje o plačilu zamudnih obresti od preveč plačane carine in drugih uvoznih davščin v upravnem postopku z upravno odločbo, ker CZ tega ne ureja kot upravno stvar in tudi po svoji naravi to ni.
revizija - dovoljenost revizije - zapuščinski postopek
Zakon o dedovanju (Ur.l. SR, št. 15/76 in 23/78), v katerem je urejen zapuščinski postopek, ne določa, da je revizija dovoljena, zato zoper sklep o dedovanju, revizijski preizkus ni možen.
Ker je z vidika davčnih predpisov mogoče upoštevati samo pismeno pogodbo za prenos lastninske pravice na nepremičnini, ni mogoče upoštevati zastaranja po predpisih, ki so veljali, ko naj bi bila pogodba sklenjena in izvršena.
ZUP člen 135, 135/1, 245, 245/2.ZVojD člen 46, 46/3.
civilno služenje vojaškega roka - ugotovitev dejanskega stanja
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če organ v postopku ne ugotovi vseh dejstev in okoliščin, ki jih določa 3. odst. 46. čl. ZVojD in so pomembne za odločitev. V tem primeru je taka okoliščina dejstvo, da je bila kršitev discipline v organizaciji, kjer se opravlja civilna služba, na način, ki je v očitnem nasprotju z razlogi, zaradi katerih je bila priznana pravica do civilne službe.
Trditve tožene stranke in priloženi dokaz pomenijo revizijsko novoto, kakršna pa je po 387.čl. ZPP dovoljena. Ker tako obstaja utemeljen dvom o pravilnosti vročitve sodbe zaradi izostanka, od česar je odvisna pravočasnost pritožbe, je revizijsko sodišče razveljavilo sklep sodišča druge stopnje, kolikor se nanaša na zavrženje pritožbe.
Sodišče ne more rešiti upravnega spora, če v postopku ni bilo ugotovljeno pravno pomembno dejstvo, način hujše kršitve discipline v organizaciji, kjer je stranka opravljala civilno služenje vojaškega roka, ki je v očitnem nasprotju z razlogi, zaradi katerih mu je bila priznana pravica do ugovora vesti (2. odst. 46. čl. ZVojD).
dejavnost - ugotovitev pogojev za opravljanje dejavnosti - solastnik poslovnih prostorov je stranka v postopku
Solastnik poslovnih prostorov, za katere upravni organ v postopku ugotavlja pogoje za opravljanje dejavnosti, ima položaj stranke (prizadete) v tem postopku.
O izjemnem priznanju in odmeri višje starostne pokojnine odloča vlada na predlog pristojnega republiškega organa, zato samo sklicevanje vlade na negativni predlog ne zadošča, marveč mora biti njena odločba obrazložena tako kot vsaka druga pisna odločba v stvari, ki je predmet upravnega postopka.