delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas
Reviziji je bilo ugodeno. Pri nezakoniti sklenitvi delovnega razmerja za določen čas delavec ni mogel biti siguren, ali ne gre morda za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Ko mu je prenehalo delovno razmerje, je že veljal ZDR iz leta 1990 in je bilo treba upoštevati prvi odstavek 18. člena in 102.a člen ter delavcu izdati odločbo o prenehanju delovnega razmerja.
Zunajobravnavni senat ni nižje sodišče, sodelovanje v njem, ko odloča o priporu, pa tudi ni opravljanje preiskovalnih dejanj iz 4. točke 39. člena ZKP 1976.
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po 1. odst. 140. čl. KZ-77 (samo izvršitveno dejanje je enako tudi v 1. odst. 234. čl. KZ) predpostavlja le izplačilo dolga ali kak drug način, s katerim se namenoma spravi kakšnega upnika v ugodnejši položaj in tako zmotno oškoduje druge upnike. Za obstoj kaznivega dejanja torej ni pomembno, kakšne možnosti imajo oškodovani upniki za povrnitev škode. Storilec lahko stori dejanje na kakršenkoli način, lahko prednostno izplača nek dolg podjetja, pri čemer oškodovanemu upniku ostanejo seveda na razpolago vsa pravna sredstva za uveljavljanje škode. Jasno je torej, da 2. odst. 187.a člen zakona o podjetjih, ne predstavlja ničesar takega, kar bi v tem pogledu izključevalo možnost storitve tega kaznivega dejanja.
Če prepoznava obdolženca ni bila opravljena povsem v skladu s pravili kriminalistične taktike, to še ne pomeni, da je s tem podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.
Vprašanje, ali obstajajo pogoji za vrnitev premoženja po 145. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, v upravnem postopku denacionalizacije ni predhodno vprašanje v smislu 144. člena ZUP. Zakon o denacionalizaciji namreč vrnitve premoženja v postopku denacionalizacije ne veže na pogoj, da ni možna vrnitev premoženja po 145. členu ZIKS.
dedovanje na podlagi oporoke - oblike oporoke - pismena oporoka pred pričami
Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje. Po teh ugotovitvah ni dokazano, da bi imel pok. V. R. voljo in namen s podpisom listine z dne 22.6.1981 napraviti veljavno oporoko v korist K. H.
cestni prevoz - poškodba potnika v avtobusu - odgovornost podjetij in drugih pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost podjetij - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec
Kadar nastane škoda (telesna poškodba potnika med prevozom) zaradi civilnega delikta pri prevozniku zaposlene osebe (sprevodnika avtobusa), je treba presojati odškodninsko odgovornost prevoznika s stališča določbe 170. člena ZOR (odgovornost pravne osebe za ravnanja pri njej zaposlenega delavca), ne pa na podlagi dol. 2. odstavka 18. člena ZPCP, ker ne gre za ravnanje v nasprotju s sklenjeno prevozno pogodbo.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest
Domneva dobrovernosti pravno privilegira posestnika (tožečo stranko) v tem smislu, da je dokazno breme o nasprotnem na strani tožene stranke. Možnost dokazovanja pa toženi stranki ne sme biti odvzeta in sicer ne glede na to, da posestnih dejanj tožeče stranke sicer ne zanika. Posestna dejanja in dobrovernost pri njih izvrševanju sta pojma, ki ju je treba presojati kumulativno.
podlaga - dopustna podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage - nagibi za sklenitev pogodbe - navidezna pogodba - ničnost
Ničnost pravnega posla je skrajna sankcija. Določbe ZOR v 51. do 53. členu opredeljujejo podlago sklenjenih pravnih poslov s stališča dopustnosti, ničnosti in nagibov za sklenitev pogodbe. Ravnanje pogodbenih strank je treba presojati celovito, torej s stališča kršitve prisilnih predpisov, s stališča nemoralnosti, poleg tega pa tudi s stališča intenzivnosti posega v splošne in posamezne interese. Ugotovitev ničnosti ne more biti sama sebi namen, predvsem pa ne sme vzpostaviti stanja, ki bi nasprotovalo interesu, ki naj bi ga zasledovala.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - pravica do popusta pri nakupu stanovanja
Pravico do popusta po 119. členu SZ pridobi kupec, če plača pogodbeno ceno v enkratnem znesku v okviru 60 dni po sklenitvi pogodbe, torej katerega koli dne v navedenem roku. Zakon ne omejuje prodajalca in mu ne jemlje pravice, da lahko zahteva plačilo istočasno ali v kratkem roku po sklenitvi pogodbe.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - povrnitev bodoče škode - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine
V primerih, ko so telesne bolečine le ena izmed prizadetosti, ki povzročajo duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pri tem pa se telesne bolečine pojavljajo le v izjemnih situacijah, in še to redko, ne gre odškodnina za bodoče telesne bolečine poleg odškodnine za bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Zakon nadalje določa med drugim, da oškodovanec, ki je tudi sam kriv, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico do sorazmerno zmanjšane odškodnine (prvi odstavek 192. člena ZOR). To ne velja le za gmotno škodo, temveč tudi za negmotno (205. člen ZOR). Ta predpis pomeni, da mora oškodovanec storiti vse, kar je v njegovi moči, da se škoda ne bi povečala oziroma da bi se zmanjšala. Pri tem se seveda ne zahtevajo od njega nesorazmerni napori ali žrtvovanja.
denacionalizacija podjetij in kapitala - premoženje, nacionalizirano po 7.a členu zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij
V postopku denacionalizacije ni mogoče izpodbijati zakonitosti pravnomočnega akta, s katerim je bilo izvršeno podržavljenje.
Po ZDen ni pogojev za denacionalizacijo podržavljene nepremičnine po 7.a členu zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, zato je upravni akt, s katerim je upravni organ zavrgel tak zahtevek, zakonit.
Ugotovitev nižjih sodišč, da sta tožnica in toženec S. oba izvrševala posest na parcelni številki 313/2 in da je tožnica sama izpovedala, da stranki nista vedeli, čigava je sploh sporna parcela, ni potrjevala tožničine dobroverne posesti, ki je eden od pogojev za priposestvovanje lastninske pravice po določilu 4. odstavka 28. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (naprej ZTLR).
Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo člen 47. ZSDUIS člen 70.
ukrep kmetijskega inšpektorja
Nezakonit je inšpekcijski ukrep kmetijskega inšpektorja, s katerim je ta podjetju, ki se ukvarja s prometom sredstev za varstvo rastlin, naložil, da sprejme v delovno razmerje delavca, ki bo skrbel za spravljanje, hrambo, izdajanje sredstev za varstvo rastlin potrošnikom in da prodajalno uredi tako, da bo imela delovni, prodajni in skladiščni del. Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo, sicer v 47. členu res določa, da morajo imeti podjetja, ki se ukvarjajo s prometom sredstev za varstvo rastlin, zaposlenega delavca z ustrezno izobrazbo in ustrezne prostore za ta sredstva, vendar pa navedena določba, ki je le napotilna norma, ne more biti podlaga za inšpekcijsko ukrepanje.
Slovenski odškodninski sklad ni stranka v postopku denacionalizacije, kjer je zahtevek denacionalizacijskega upravičenca vezan izključno na vrnitev podržavljenega premoženja v obliki nadomestnega premoženja.
prodajna pogodba - oblika pogodbe - neobličnost pogodbe - pisna pogodba o prodaji nepremičnine - odločanje v mejah zahtevka
Sodišče odloča na podlagi zahtevka, ki ga je tožeča stranka postavila v tožbi. K temu jo zavezuje 2. člen zakona o pravdnem postopku. Tožeča stranka je v tožbi zahtevala podpis pogodbe z dne 12.11.1991 in ne ugotovitve, da je bila izjava z dne 20.10.1991 tista pravnoodločilna listina, na podlagi katere je pridobila sporni prostor. Če pa je tako, je potrebno presojati le dejstvo, ali je bila v pogodbi z dne 12.11.1991 tožena stranka lahko stranka pogodbe ali ne. Za prodajo nepremičnin veljajo specialne določbe o obliki. Zanje velja zakon o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76 in 42/86), po katerem je za veljavnost pogodbe, katere predmet je nepremičnina, potrebna pisna oblika (5. člen).
pravica do začasne uporabe stanovanja, namenjenega osebi, ki opravlja službeno dolžnost - lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bilo sporno stanovanje opredeljeno z najemno pogodbo kot službeno, da je bilo oddano tožniku le v začasno uporabo, da je bilo stanovanje kot službeno opredeljeno tudi s samoupravnim splošnim aktom toženke, da je bila najemna pogodba sklenjena na podlagi določb 40. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (dalje ZSR) in da je bil tožnik z vsemi temi okolnostmi seznanjen že od podpisa najemne pogodbe 30.3.1989 dalje, to je od vsega začetka. Pogodba je bila časovno omejena in navaja tudi funkcionalno povezavo med tožnikovimi delovnimi zadolžitvami in stanovanjem, ki mu je bilo dodeljeno. Na podlagi takih ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zaključili, da je sporno stanovanje službeno in da je bilo tožniku dodeljeno v začasno uporabo kot službeno stanovanje, v smislu določb 40. člena ZSR, ki je veljal v času dodelitve tega stanovanja. Na takih stanovanjih so delavci - najemniki lahko pridobili zgolj pravico do začasne uporabe stanovanja in ne stanovanjske pravice, to je statusa imetnika stanovanjske pravice.