ZFJP člen 3, 3/1, 11, 13, 13/1.SZ člen 113, 113/1, 131.
namenska sredstva - poraba namenskih sredstev - sredstva od odprodaje stanovanj
Obresti od namenskih sredstev delijo pravno usodo namenskih sredstev, so torej tudi namenska sredstva. Porabe sredstev, določene z zakonom občine s svojimi akti ne morejo spreminjati, razen če zakon ne določa drugače.
odhodki - stroški, ki so pogoj za opravljanje dejavnosti - stroški reklamiranja
Po določilu 1. odstavka 72. člena ZR se v račun odhodkov lahko vključijo samo tisti odhodki (stroški), ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti organizacije ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje njenih prihodkov, med njimi tudi stroški osvajanja nove proizvodnje ter stroški raziskovanja in odkrivanje rudnega in drugega mineralnega bogastva.
Propagiranje - reklamiranje v gospodarstvu označuje vizualno, akustično, kombinirano ali kakršnokoli drugo organizirano širjenje in populariziranje proizvodov in storitev preko sredstev ekonomske propagande in publicitete zaradi pridobitve kupcev oziroma potrošnikov. S propagandnim sporočilom se v kakršnikoli obliki in na kakršenkoli način izvabi pozornost, interes, vtis v spomin, želja in končno odločitev potrošnika za nakup. Propagiranje v tržnem gospodarstvu je nujna in neobhodna oblika dejavnosti gospodarskega subjekta, ki želi sploh plasirati svoje proizvode in storitve na trgu potrošnikom, saj se ti lahko odločijo zanje le, če so z njimi in z njihovimi lastnostmi seznanjeni. Zato so stroški propagande nujen in neposreden pogoj za pridobivanje prihodka v smislu citiranega določila 72. člena ZR.
promet s kmetijskimi zemljišči - prednostna pravica nakupa - ponudba za prodajo - arondacije kmetijskih zemljišč
Prednostno pravico nakupa po 24. člena ZKZ je mogoče uveljavljati samo v primeru, ko se kmetijsko zemljišče prodaja. Za menjavo po 69. členu ZKZ prednostna pravica nakupa ne pride v poštev.
Ugovorov, ki se nanašajo na postopek izdaje ali na vsebino lokacijskega dovoljenja, v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ni več mogoče uveljavljati.
bančni denarni depoziti - vrste denarnih depozitov - devizna vloga - izplačilo deviznih vlog po razpadu monetarnega sistema SFRJ
Zakon o poravnanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog velja za vse tiste devizne hranilne vloge, ki niso bile izplačane do 1.1.1993. S tem je zakon posegel v obstoječa pogodbena razmerja.
Po presoji revizijskega sodišča tožničina revizija utemeljeno uveljavlja, da je sodišče druge stopnje kršilo materialno pravo s svojo odločitvijo, da se priznajo zakonite zamudne obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo od datuma seje sodišča druge stopnje, to je v tem primeru 9.6.1994. Po določilu 277. člena zakona o obligacijskih razmerjih (dalje: ZOR), dolguje tožnik mimo glavnice tudi zamudne obresti, kadar je v zamudi z izpolnitvijo. V zamudi s plačilom pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo pa je glede na načelno mnenje Zveznega in republiških vrhovnih sodišč bivše Federacije od dne izdaje odločbe sodišča prve stopnje, s katero je bila odmerjena taka odškodnina. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru obravnavo zaključilo in izdalo sodbo 16.12.1993, sodišče druge stopnje pa je na pritožbo tožnice navedeno sodbo delno spremenilo tako, da je za dve obliki nepremoženjske škode delno zvišalo odškodnini na seji senata 9.6.1994. Spremenjeni del svoje odločitve je oprlo na tisto dejansko in pravno stanje, kakršni sta bili v času odločanja na prvi stopnji, to je 16.12.1993. Glede na to ter v povezavi s spredaj navedenim pravnim mnenjem, bi moralo sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava prisoditi od celotne priznane odškodnine zamudne obresti od 16.12.1993 dalje.
ZOR člen 54, 54/1. ZZD 1988 člen 213, 216, 218. ZZD 1976 člen 255, 258, 260.
sposobnost pravne osebe - odgovornost za obveznosti
Prodajna pogodba tožeče in prvotožene stranke je bila sklenjena 24.4.1989. V času sklenitve prodajne pogodbe je revident, glede na določbo v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo o medsebojni odgovornosti temeljnih organizacij za njihove obveznosti (213. člen takrat veljavnega Zakona o združenem delu - prečiščeno besedilo),odgovarjal za obveznosti prvotožene stranke neomejeno solidarno. Tej svoji takratni obveznosti tudi ne ugovarja. Trdi le, da je zaradi statusnih sprememb prenehala. Takšno stališče pa je pravno zmotno. Po 216. in 218. členu ZZD odgovarja za vse obveznosti, ki jih je prevzel do vpisa statusnih sprememb v sodni register, do njihove poravnave. Zanje odgovarja ne glede na morebitne drugačne dogovore med bivšimi temeljnimi organizacijami oz. njihovimi pravnimi nasledniki. Ti lahko učinkujejo samo med udeleženci takšnih dogovorov, proti tretjim (kar je v obravnavanem primeru tožeča stranka) pa ne.
ZTLR člen 4, 15, 15/3, 15/4, 15/6.SZ člen 31.ZOR člen 221, 226.
lastninska pravica - solastnina - skupno upravljanje stvari - poslovodstvo brez naročila - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi - nujno popravilo strehe
Kadar pa gre za večja popravila in za taka sta sodišči prve in druge stopnje ocenili sporno prenovo celotne strehe hiše, ki je v solasti pravdnih strank, pa je potrebno soglasje vseh solastnikov (4. odstavek 15. člena ZTLR oziroma 31. člena SZ). Če v zadnje navedenem primeru soglasja ni, posel pa je nujen in potreben ter ga opravi eden od solastnikov, se za odločanje o sporu uporabijo pravila o poslovodstvu brez naročila. Ta terjajo dve predpostavki: posel mora biti tuj in biti mora dopusten; dopusten pa je, če je take narave, da ne trpi odlašanja (bodisi, ker sicer grozi izguba, bodisi, da gre za očitno korist). Pri tem je posel lahko le deloma tuj: to je primer, kadar kdo opravlja posel deloma zase, deloma pa za poslovnega gospodarja. Tako sta se pravna teorija in praksa izrekli, da solastnik, ki popravi streho hiše v solastnini, posluje ne samo zase, marveč tudi za druge solastnike. Kolikor se posel nanaša na drugega gospodarja, veljajo pravila o gestijskem zahtevku. Ker je šlo v danem primeru po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje za potrebno in nujno prenovo strehe pred zimo (1992/93), dela pa so bila tudi neodložljiva, ker bi sicer nastala škoda, po obsegu pa je šlo za večji popravili (ko nepravdni postopek ni predviden v primeru pomanjkanja soglasja - 4. odstavek 15. člena ZTLR), sta utemeljeno odločali o tožnikovem tožbenem zahtevku na podlagi pravil o poslovodstvu brez naročila, v povezavi z določilom 6. odstavka 15. člena ZTLR. Pri tem pa revizijsko sodišče sprejema tudi razloge sodišč prve in druge stopnje, zaradi katerih toženkina prepoved posla ni pravno upoštevna. Namreč prepovedi ni mogoče upoštevati, če je ta zoper dobre običaje, če je posel nujen ali koristen, ali če zakon prepovedi ne dopušča (kar sta sodišči prve in druge stopnje sprejemljivo pojasnili s sklicevanjem na določilo 4. člena ZTLR).
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - rok za uveljavitev za odkup - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe
Zavezanec po 117. členu Stanovanjskega zakona je dolžan prodati stanovanje samo tistemu, ki je po tej določbi upravičenec, in sicer v roku dveh let po uveljavitvi zakona (123. člen SZ). Če zavezanec sklenitev pogodbe odkloni, jo lahko upravičenec iztoži (128. člen SZ). Zavezanec vsebinsko odkloni zahtevo za sklenitev pogodbe tudi tedaj, če sklene pogodbo z osebo, ki ni upravičenec po 117. členu SZ. Zato ima upravičenec tudi v tem primeru pravico sklenitev izsiliti s tožbo. To stori tako, da toži na razveljavitev pogodbe, ki jo je zavezanec že sklenil s tretjo osebo, in na sklenitev pogodbe z njim.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe za stanovanja v hiši, predvideni za rušenje ali celovito prenovo
Prenova celotne zgradbe, ki se je začela že leta 1982 (tedaj vrsto let pred uveljavitvijo SZ), je praktično že zaključena. Neizvedena je ostala le glede manjšega dela zgradbe in sicer enosobnega stanovanja, ki ga zasedata tožnika. Ob dejstvu, da je bila prenova v pretežni meri že izvedena in to celo pred uveljavitvijo SZ, se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na določbo 40. člena SZ, ki določa, da je potrebno prenovo, ki se šele predvideva, dokazovati s sprejetim prostorskim aktom.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka - pooblaščenec stranke
Tožeča stranka je vložila tožbo proti Skupnosti stanovalcev M. in v tožbi navedla, da toženo stranko zastopa "pooblaščena organizacija" Staninvest M. p.o., ki jo zastopa direktor B. M. Na podlagi take opredelitve tožene stranke in njenega zastopnika v tožbi, je bilo sodišču s strani Stanivesta M. p.o. predloženo pooblastilo za zastopanje, ki ga je ta organizacija dala L. K.J., odvetnici iz M. Iz povedanega izhaja, da pravdnemu sodišču tekom postopka ni bilo predloženo pooblastilo tožene stranke, ki naj bi bilo dano Staninvestu M. p. o., M.. To pomeni, da v dosedanjem postopku ni izkazan obstoj pooblastilnega razmerja med toženo stranko Skupnostjo stanovalcev P. in podjetjem S. M. p.o., M., ki naj bi ga zastopal direktor B. M., po njegovem pooblastilu pa odvetnica L. K.J.
odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - vojaško stanovanje
Odločba o dodelitvi garsonjere z dne 20.8.1991 je nezakonita, ker vojaški stanovanjski slad tedaj ni mogel več veljavno razpolagati z vojaškimi stanovanji na območju Republike Slovenije, ker je ta na podlagi 1. odstavka 9. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije prevzela v upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na njenem ozemlju do uveljavitve tega zakona upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi JLA. Ker je bila tako odločba Komande garnizona Celje z dne 20.8.1991 neveljavna, ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev stanovanjske ali pa kakšne druge pravice na sporni garsonjeri. To pa pomeni dalje, da sta sodišči prve in druge stopnje določbe stanovanjskega zakona (konkretno člena 58) pravilno uporabili, ko sta ugodili tožbenemu zahtevku tožnice.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - obojestranska krivda
Tožnik je vozil s prekomerno hitrostjo 50 km/h, kar ni ustrezalo omejitvi na 30 km/h in tudi ne prometnim razmeram. Nevaren položaj pa je zakrivil zavarovanec tožene stranke, ko je nakazal spremembo smeri v desno, vozil pa je v levo, kamor tudi sicer ne bi smel. Njegovo ravnanje pomeni odločilen vzrok za nesrečo. Njegov delež znaša 80 %, tožnikov pa 20 %.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Če si hoče stranka zagotoviti pravico do revizije, mora navesti vrednost spornega predmeta že v (nasprotni) tožbi. Ta dolžnost je izrecno predpisana v 2. odstavku 186. člena ZPP. Okolnost, da je navedba vrednosti spora odločilna za dovoljenost revizije, pa izhaja še posebej iz 2. odstavka 40. člena v zvezi s 35. členom ZPP ter iz navedenega 3. odstavka 382. člena ZPP.
Po drugi alinei 28. člena ZPSPP lahko najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem času, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opozoril (izpolnjen mora biti samo ta pogoj, zakon ne zahteva še posebne odstopne izjave).
ZUI člen 226. ZIUOM člen 35, 35/3. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 5, 9. Pravilnik o pogojih glede vrste in stopnje izobrazbe, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v organizacijah za usposabljanje (1978) člen 1, 1/1, 2, 2/3.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv mentor
Če stranka nima možnosti za pridobitev potrdila o ustreznih dopolnilnih znanjih za usposabljanje otrok določene vrste motenosti (3. odstavek 2. člena pravilnika o pogojih glede vrste in stopnje izobrazbe, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v organizacijah za usposabljanje, Uradni list SRS, št. 10/78), mora upravni organ tudi na drug način ugotavljati, ali stranka izpolnjuje pogoj dopolnilnih znanj za usposabljanje otrok določene vrste motenosti.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti v točkah
V točkah ( po analogiji taksne in odvetniške tarife) označena vrednost spornega predmeta pomeni izostanek navedbe vrednosti. Posledica tega pa je nedovoljenost revizije.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice - nezakonita uporaba stanovanja
Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta se toženki vselili v stanovanje v mesecu septembru ali oktobru leta 1990 na podlagi sporazuma s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, ki jima je oddal celo stanovanje. Za odločitev v tem sporu je zato odločilno vprašanje, ali sta bili toženki v času uveljavitve stanovanjskega zakona imetnici stanovanjske pravice. Na to vprašanje pa sta dali sodišči prve in druge stopnje pravilen materialnopravni odgovor in sicer, da v trenutku uveljavitve SZ nobena od toženih strank na spornem stanovanju ni bila imetnik stanovanjske pravice, ker do tega trenutka še ni potekel rok dveh let od njune vselitve v stanovanje. Novi SZ stanovanjske pravice ne pozna več in le-te ne ureja. Predvideva le njeno ukinitev, bodisi s pretvorbo v pravico do najema stanovanja ali v lastninsko pravico na podlagi določb o privatizaciji stanovanj, vendar pa oboje kot možnost, ki je na razpolago le tistim osebam, ki so bile imetniki stanovanjske pravice na dan uveljavitve SZ.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - vrste odškodnine - namen odškodnine - pomen prizadete dobrine
Povrnitev nepremoženjske škode v denarju že pojmovno ni mogoča, saj telesnih in duševnih bolečin ter strahu ni moč izbrisati, kakor da jih ne bi bilo. Prisojena denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo ne odpravi prizadetosti v oškodovančevi osebni sferi. " Pravična denarna odškodnina " za oškodovanca zato ni reparacija, pač pa pomeni zanj določeno zadoščenje, ki naj omili njegove težave, tj. škodo. Za katere oblike nepremoženjske škode je mogoče prisoditi denarno zadoščenje in katere kriterije je potrebno pri prisoji odškodnine upoštevati, pa določa zakon (200. čl. zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
služnostna pravica - pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - zakonita posest - dobroverna posest
Središčno vprašanje obravnavanega spora je, ali je tožena stranka priposestvovala služnost odvajanja meteornih in fekalnih voda, prek sveta tožeče stranke. Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) določa v prvem odstavku 54. člena, da se stvarna služnost pridobi s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služne stvari pa temu ni nasprotoval. Gre torej za dva pogoja, ki morata biti izpolnjena: dejansko izvrševanje na strani služnostnega upravičenca in nenasprotovanje temu s strani lastnika služne stvari. Tako se tu ne zahteva ne zakonita (prvi odstavek 72. člena ZTLR) posest, kar zadeva veljavni pravni naslov, ne dobroverna posest (drugi odstavek 72. člena ZTLR). V drugem odstavku 54. člena ZTLR pa je določen negativni pogoj za priposestvovanje služnosti: lastnik gospodujoče stvari, če naj bi služnost priposestvoval, ni smel zlorabljati zaupanja lastnika služne stvari, služnosti ni smel izvrševati s silo ali zvijačno in ni smelo iti za služnost, ki je bila dobljena do preklica. Drugače povedano, posest mora biti pristna in torej ne viciozna (prvi odstavek 72. člena ZTLR).