URS člen 2, 3, 125. ZIU člen 9. ZSPJS-L člen 16, 17. ZSS člen 44.
dopuščena revizija - odločba ustavnega sodišča - izplačilo razlike v plači - sodniki - interventna zakonodaja - interventni ukrepi
Kakor je pojasnilo Ustavno sodišče, je ZSPJS-L plačne razrede sodniških funkcij ponovno na novo ovrednotil, pri čemer je določil, da jih bodo sodniki dosegli v dveh korakih. Z ZSPJS-L je bilo tako predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L. Nato pa je bil pred 1. 12. 2010, ko naj bi se plače sodnikom začele obračunavati in izplačevati po 16. členu ZSPJS-L, sprejet ZIU, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015.
Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 znižal za 4%.
Kot prvo je potrebno šteti, da v primeru, da po poteku obdobja začasnega prenosa dejavnost, ki je predmet prenosa, v celotnem obsegu pogodbeno prevzame drugi prevzemnik, preidejo pravice in obveznosti v tej dejavnosti zaposlenih delavcev na novega prevzemnika. Na prenosnika zato ponovno preidejo pravice in obveznosti iz delovnih razmerij teh delavcev le v primeru, če ni novega prevzemnika oziroma če le-ta ne prevzame celotne dejavnosti, ki bi pogojevala tudi prevzem vseh delavcev.
Kot drugo je potrebno določbe osmega odstavka 75. člena ZDR-1 razlagati tako, da se pravice in obveznosti v zvezi s prehodom pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ne izčrpajo s prvim iztekom pogodbenega prenosa podjetja oziroma dejavnosti, temveč veljajo te zakonske določbe tudi v naslednjih časovno povezanih pogodbenih prenosih dejavnosti na istega ali druge prevzemnike. Pri tem je treba šteti, da gre tudi pri naslednjih pogodbenih prenosih dejavnosti za prenos v smislu 75. člena ZDR-1, če se vsebina pogodbenega prenosa v primerjavi s prvim prenosom z vidika dela delavcev ni bistveno spremenila.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenos podjetja - sprememba delodajalca - ničnost pogodbe - pogodbena kavza
V primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri prenosniku in sklenitev pogodbe pri prevzemniku (čeprav so dejanski učinki podobni). Pogodba o zaposlitvi ostaja v veljavi taka, kakršna je, spremeni se le delodajalec in to že po zakonu samem.
Revizijsko sodišče sicer ne soglaša z ugotovitvijo v izpodbijani sodbi, da je uveljavljanje ničnost pogodbe o zaposlitvi izključeno zaradi roka za uveljavljanje nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi po tretjem odstavku 204. člena ZDR.
URS člen 2, 3, 125. ZSS člen 44. ZSPJS člen 3. ZSPJS-L člen 16, 17, 18. ZIU člen 9.
izplačilo razlike v plači - sodniki - interventna zakonodaja - interventni ukrepi - zahteva za oceno ustavnosti - odločba ustavnega sodišča - prehodno obdobje - znižanje plač - razmerja med zakoni
Z ZSPJS-L je bilo predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L. Nato pa je bil pred 1. 12. 2010, ko naj bi se plače sodnikom začele obračunavati in izplačevati po 16. členu ZSPJS-L, sprejet ZIU, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015.
Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 znižal za 4 %. Znižanje velja enako za funkcionarje vseh treh vej oblasti, ne samo za sodnike, zato slednji niso v slabšem položaju.
Dodatna cilja, ki ju je zasledoval ZUJF - vzpostavitev uravnotežene starostne strukture javnih uslužbencev in preprečitev morebitnih sporov o tem, ali je javni uslužbenec sposoben opravljati delo po določeni starosti, nista v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena Direktive 2000/78/ES in sodno prakso SEU.
To pomeni, da je pri razlagi določbe 246. člena ZUJF upoštevalo obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih.
Po takšni presoji in ob tem, da revizija ne izpostavlja novih vidikov, ki jih Ustavno sodišče pri svoji odločitvi ne bi upoštevalo, materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.
ZDR člen 73, 73/1, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3, 90/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - razlika v plači - sprememba delodajalca - prenos dela podjetja - ukinitev dejavnosti - ustrezna zaposlitev
Prvotožena stranka je prenehala opravljati investicijske storitve in posle, zato je prenehala potreba po delu na revidentovem delovnem mestu in je bil poslovni razlog utemeljen.
Zgolj opravljanje storitev, ki so enake dejavnosti, ki jo je tožena stranka ukinila, ne utemeljuje zaključka o pravnem prenosu dela podjetja.
URS člen 33, 50. ZD člen 128, 128/4. ZSVarPre člen 28, 53.
varstveni dodatek - zaznamba prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnine
Varstvo pravice do socialne varnosti posameznika (iz 50. člena Ustave) zahteva, da država dobi vrnjena sredstva pomoči, ki so jo dobile osebe, ki so v času prejemanja pomoči sicer imele premoženje, vendar so ga potrebovale zase in samo po sebi to premoženje ni prinašalo dohodka. V takšnem primeru je ustavno dopustno, da se država potem, ko oseba pomoči ne potrebuje več, poplača iz njenega premoženja, ki bi ga sicer dobili dediči.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - pooblastilo za vložitev revizije - novo pooblastilo
Pooblastilo za vložitev revizije je novo, če izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, kar pomeni, da mora biti dano po tem, ko je bila sodna odločba vročena stranki, ki vloži izredno pravno sredstvo. Šele ko stranka zve za rezultat postopka pred sodiščem druge stopnje in se v skladu s tem rezultatom ter v pravnomočni sodbi navedenimi razlogi odloči o morebitni vložitvi izrednega pravnega sredstva, lahko pooblasti odvetnika za vložitev izrednega pravnega sredstva. Le pooblastilo iz tega časa je lahko novo pooblastilo.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 374. ZDR člen 204, 204/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Glede na to, da je bila tožba zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila tožniku vročena 16. 10. 2012, vložena 19. 12. 2012, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo kot prepozno.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/1-1. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 30, 30/1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spregled pravne osebnosti - pravno nasledstvo
Izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti.
Pri spregledu pravne osebnosti gre za dvojno odgovornost - odgovornost družbe za svoje obveznosti in odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - in ne za pravno nasledstvo družbenika.
Glede na navedeno ni izpolnjen subjektivni kriterij, po katerem se določa pristojnost delovnega sodišča, saj toženec ni niti delodajalec niti pravni naslednik tožnikovega delodajalca.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - upravna pristojnost - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - zemljiška knjiga - poočitev združitve nepremičnin - odločba Geodetske uprave - odločanje o pritožbi v zemljiškoknjižnem postopku - elektronska zemljiška knjiga
Geodetska uprava je z odločbo tri posamezne dele združila v nov posamezen del v stavbi, sodišče pa v zemljiški knjigi ni poočitilo združitve teh posameznih delov, ker naj bi širši pravni položaj na vseh nepremičninah ne bil enak. Tožeča stranka trdi, da informacijski sistem e-ZK ne prepozna enakosti širših pravnih položajev nepremičnin. Zatrjuje, da je dejanje tožene stranke, tj. neizvedba poočitve združitve nepremičnin, nezakonita in zaradi tega dejanja vlaga tožbo po 4. členu ZUS-1. Za odločitev o takšni tožbi ni pristojno sodišče splošne pristojnosti (okrajno sodišče) v zemljiškoknjižnem postopku.
V zvezi z očitkom kršitev 285. in 286. člena ZPP revizijsko sodišče ugotavlja, da je predsednik senata že na prvem naroku za glavno obravnavno stranke izrecno opozoril na določbo 286. člena ZPP, da je tudi v okviru materialnega procesnega vodstva obema strankama naložil predložitev dodatnih listin in sprejel sklep o dodatnem zaslišanju prič ter o dodatni dopolnitvi izvedenskega mnenja.
Tožnica je v zadnjih pripravljalnih vlogah celo izrecno nasprotovala dopolnjevanju izvedenskih mnenj in na zadnji obravnavi ni predlagala dopolnitve dokaznega postopka, ni imela nobenih pripomb, ni imela novih dokaznih predlogov in tudi ni uveljavljala kršitev določb pravdnega postopka. Iz določbe 286b. člena ZPP namreč izhaja, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Nadalje je pomembno, da teh kršitev tožnica sploh ni uveljavljala v pritožbi, torej posledično tudi pritožbeno sodišče, ki na te kršitve ne pazi po uradni dolžnosti, ni moglo storiti bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 374, 377. ZDSS-1 člen 35.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - pooblaščenec - zavrženje revizije
Tožnica je revizijo vložila po pooblaščenki s pravniškim državnim izpitom, ki ni odvetnica niti ni predložila dokazila, da je predstavnica sindikata, pri katerem je zaposlena za zastopanje njegovih članov. Tako ni izkazano, da gre za pooblaščenko v smislu 35. člena ZDSS-1, niti ni izkazano, da bi bila revizija vložena v skladu z določbami 86. člena ZPP.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - odločba o zavrnitvi predloga za obnovo upravnega postopka - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Obravnavani upravni spor, v katerem revidentka izpodbija odločbo o zavrnitvi predloga za obnovo upravnega postopka, ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost države za delo sodišča - deljena odgovornost - napačen pravni pouk - opustitev vložitve pravnega sredstva - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - skrbnost dobrega strokovnjaka - deljena odgovornost - vmesna sodba
Podlago za presojo skrbnosti v primeru, ko se zatrjujejo protipravna ali neskrbna ravnanja tako povzročitelja škode na eni strani kot tudi oškodovanca na drugi strani, predstavlja določba 179. člena OZ, ki zahteva tehtanje soprispevkov oziroma vzrokov, ki lahko bremenijo pravdne stranke, torej na eni strani povzročitelja škode, na drugi strani pa oškodovanca. Uzakonjeno je torej soočanje „krivdnih“ soprispevkov k nastanku škode in/ali ugotavljanje obojestranskih vzrokov, ki so posledično povzročili presežek škode od tiste, ki bi nastala, če bi vzročno posledični „neksus“ bremenil le povzročitelja škode. Nujno je tako tehtanje oziroma ocenjevanje mreže vzročnosti, v katero so lahko vpeta vsa ravnanja, ki so povzročila večji obseg škode, kot bi kljub napačnemu pravnemu pouku nastala v primeru vložitve pritožbe zoper napačen sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka, kot tudi/ali odgovornostnih deležev pri nastanku škode ne le tožnic, temveč tudi tožene stranke.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 89. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - okoljska dajatev - zahtevek za vračilo - proizvodnja energenta
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Glede na to, da je vsebina obravnavane zadeve vprašanje vračila in ne plačila okoljske dajatve, se revidentovo vprašanje o dvakratnem plačilu dajatve ne nanaša na vsebino zadeve. Vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve, pa za tako zadevo ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če pa se vprašanje nanaša na vračilo, torej; ali je bil pravilno in zakonito zavrnjen revidentov zahtevek za vračilo okoljske dajatve, pa je to vprašanje zastavljeno na splošni in načelni ravni in kot tako zahteva le splošen in načelen odgovor: da je bil zahtevek za vračilo okoljske dajatve za isti energent utemeljeno zavrnjen, če tako izhaja iz določb predpisa, ki ureja pogoje za vračilo okoljske dajatve. Tak odgovor očitno ne prispeva k zagotavljanju pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zato tudi tako razumljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje naravo oblikovalnih pravic, prevladujoča stališča pravne teorije in gramatikalno razlago 2. točke prvega odstavka 468. člena OZ, je zahtevek za znižanje kupnine oblikovalen in je ta jamčevalni zahtevek po OZ urejen kot tožbena oblikovalna pravica. Zato lahko dajatveni zahtevek za vrnitev zneska, za katerega je bila kupnina znižana, temelji le na predhodnem, uspešno uveljavljenem oblikovalnem upravičenju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Problem nezadovoljstva strank z odločitvami sodišča ureja sistem pravnih sredstev proti sodnim odločbam in zato takšno nezadovoljstvo ni razlog za delegacijo pristojnosti sodišča. Utemeljenega razloga pa tudi ne predstavlja nekonkretizirana trditev o tem, da je tožnik izvedenec ter prijatelj sodnikov pristojnega sodišča.
V splošnih zavarovalnih pogojih je določeno, da zavarovalnica ne jamči za odškodninske zahtevke, če zavarovanec ali pri njem zaposleno osebje povzroči strokovno napako naklepno ali z veliko malomarnostjo. Ta določba ni v skladu z 944. členom OZ, ki izključuje odgovornost zavarovalnice pri nameri in prevari, ne pa tudi kadar je podana lažja oblika krivde - malomarnost.