pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Pritožbeno sodišče z izpodbijanim sklepom ni podaljšalo pripora, kot to zmotno navaja pritožnik, saj je bil pripor s sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 2. 2. 2015 podaljšan do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni, vendar najdlje do izteka izrečene enotne zaporne kazni, temveč je glede na dejstvo, da je bil obtoženec v priporu preizkusilo, ali je priporni razlog ponovitvene nevarnosti na strani obtoženca še vedno podan.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dolžan pošteni pogodbenik iz predpogodbe, s katero je dogovorjena pogodbena kazen, drugega sopogodbenika najprej pozvati k sklenitvi pogodbe, in je upravičen terjati plačilo pogodbene kazni šele v primeru, ko pozvani sopogodbenik zavrne sklenitev pogodbe, h kateri je pozvan.
Obsojenec oškodovanca ni spravil v zmoto z besednim zavajanjem, ampak s svojim prihodom na skupno srečanje na katerem je bil lažno prikazovan kot bodoči lastnik in rešitelj družbe C. Takšno ravnanje pa ni opustitveno, temveč storitveno ravnanje, ki izpolnjuje zakonski znak „lažnega prikazovanja“ iz prvega odstavka 211. člena ZKP.
ZPP člen 40, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 103, 103/1, 106, 129.
dopuščena revizija - roditeljska pravica - razmerja med starši in otroki - vzgoja in preživljanje otrok - preživnina - vrednost spornega predmeta - spor o preživnini - sosporniki - navadni sosporniki - bodoče terjatve - določitev stikov z otrokom stiki med prazniki - stiki med počitnicami - nadomestni stiki - porazdeljenost stikov
Preživnina je določena za vsakega mladoletnega otroka posebej, pri čemer sta preživninska upravičenca formalna in navadna sospornika, zato je treba vrednost spornega predmeta bodočih dajatev izračunati za vsakega od njiju ločeno.
Revizija se dopusti glede določitve stikov tožnika z otrokoma med prazniki, poletnimi in zimskimi dopusti ter glede nadomestnih stikov odpadlega stika v primeru bolezni otrok in predložitve potrdila o zdravstvenem stanju otroka v takem primeru.
pripor - begosumnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Vse okoliščine na strani obtoženca so še vedno enake kot so bile v času odreditve pripora in ob njegovem podaljšanju. Tem razlogom obtoženec oporeka le z zatrjevanjem, da ne namerava pobegniti, ker ne želi ponovno živeti v strahu. Te navedbe pa ostajajo le na ravni golih zatrjevanj, ki jih Višje sodišče upravičeno ni upoštevalo zaradi preteklega ravnanja obtoženca, ko je izginil neznano kam in se tako izognil izvršitvi kazni zapora po sodbi v drugem kazenskem postopku.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017760
ZNP člen 34. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367b, 367b/3, 367č, 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - nepopolna vloga - priloge - pravnomočna sodba sodišča druge stopnje - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški državni izpit, sodišče vlogo zavrže (367. č člen ZPP).
V postopku za ureditev meje revizija ni dovoljena.
Revizije ni mogoče dopustiti, če predlogu ni priložena pravnomočna odločba sodišča druge stopnje (tretji odstavek 367. b člena ZPP).
ZAVAROVALNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0017715
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. ZOZP člen 15.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - razlaga direktive - pojem uporaba vozila - škoda zaradi uporabe traktorja - uporaba vozila v skladu z njegovo običajno funkcijo - uporaba traktorja kot delovnega stroja - predhodno vprašanje - odločba SEU
Revizija se dopusti glede vprašanja odgovornosti tožene stranke iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja, ko traktor opravlja funkcije delovnega stroja.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - pasivna legitimacija - denacionalizacijskih zavezanec - višina odškodnine - korist, ki bi jo dosegel upravičenec
Pasivno legitimiran za plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen je tisti, ki mora premoženje (od katerega je imel koristi) vrniti, to pa je tisti, ki je določen v odločbi o denacionalizaciji kot denacionalizacijski zavezanec.
Ker za določitev odškodnine niso pomembne okoliščine, ki so vezane na poseben položaj zavezanca, temveč le korist, ki bi jo lahko dosegel upravičenec, toženčevi ugovori, ki izhajajo iz specifičnosti njegovega položaja pri upravljanju z gozdovi, ne utemeljujejo drugačne obravnave, ko gre za nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja gozdov.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pri svojem odločanju bistveno kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku, s tem ko ni pravilno povzelo tožbenih trditev tožeče stranke, kar je imelo za posledico zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo dispozitivnosti - obseg preizkusa - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - kolektivno kaznivo dejanje – nadaljevano kaznivo dejanje
V zahtevi za varstvo zakonitosti, razen zatrjevanja, da je bil obsojenec za enako dejavnost že spoznan za krivega z dvema sodbama, vlagatelj ne navaja, katera posamezna izvršitvena dejanja v okviru kolektivnega kaznivega dejanja glede na čas storitve sodijo v časovni okvir že razsojene stvari, niti ne dejstev in okoliščin na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da gre v obravnavanem primeru za isti historični dogodek. Sodišče pa glede na razlago 424. člena ZKP ni dolžno samo preizkušati, ali so bile v postopku oziroma sodbi storjene kršitve takšne vrste, saj bi to pomenilo delovanje po uradni dolžnosti, ki je v nasprotju s konceptom tega izrednega pravnega sredstva, lahko pa tudi z voljo stranke.
ZKP člen 315, 344, 346, 351, 371, 371/2, 378, 378/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - seja pritožbenega senata - zapisnik o glavni obravnavi - beseda strank - sprememba obtožbe - zavrnitev dokaznega predloga
S tem, ko je zaključilo glavno obravnavo, kljub temu, da je obdolženi izjavil, da je utrujen in da tisti dan več ni sposoben podati zaključne besede, je sodišče kršilo obdolženčevo pravico do zaključne besede. Vendar ta kršitev ni vplivala na zakonitost sodne odločbe, saj je bila sanirana na naslednjem naroku, ko je sodišče ponovno dalo besedo obdolžencu. Ker je obdolženi ves čas postopka aktivno sodeloval in je bil predzadnji narok le dva dni prej, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da se je obdolženi z izjavo, da se za danes ni pripravil, odpovedal pravici do besede.
ZIZ člen 32, 64, 65, 65/5, 66, 73, 225, 228. SPZ člen 33. ZPP člen 320, 426.
dopuščena revizija - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - lastninska pravica - nedenarna terjatev - pravni položaj tretjega - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo
Smisel ugovora in tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe tretjega je v tem, da tretji ohrani tiste pravice, katerih pravno varstvo bi bilo po opravljeni izvršbi zanj brez pravnega pomena. Zato tretji v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe ne more uspeti sklicevanjem na svojo lastninsko pravico, če izvršba ne posega v njegov pravni položaj in njegovo sodno varstvo.
Po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče uveljavljati ničnosti (iz 279. člena ZUP) denacionalizacijske odločbe, izdane na podlagi poravnave iz 69. člena ZDen, če se razlogi nanašajo na napake volje pri sklenitvi poravnave. Na podlagi tretjega odstavka 69. člena ZDen je poravnava (iz prvega odstavka tega člena) vključena v odločbo o denacionalizaciji, kar pa ne pomeni, da je zato mogoče uveljavljati ničnost denacionalizacijske odločbe zaradi domnevnih napak volje (ali drugih vsebinskih napak) pri sklenitvi poravnave. Poravnava iz 69. člena ZDen je samostojen pravni posel.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - vrednostni kriterij ni izkazan - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Revident sicer navaja, da je uveljavljal tudi vračilo v obliki obveznic, vendar te navedbe ne konkretizira. Iz upravnih odločb in izpodbijane sodbe (ki so del sodnega spisa) je razvidno, da se zahtevek za denacionalizacijo nanaša na premoženje delniške družbe, ki je obsegalo v obrazložitvi prvostopenjske upravne odločbe navedeno nepremično premoženje. Znesek, ki ga revident navaja kot vrednost izpodbijane sodbe, iz teh listin ni razviden. Iz teh listin tudi ni razvidno, da je zahteval plačilo odškodnine v obveznicah. Njegovo sklicevanje na cenitev v upravnem spisu pa za dovoljenost revizije ne zadošča.
Ker je na vprašanje, ki ga revident navaja v reviziji, Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbah X Ips 85/2013, X Ips 267/2013 in X Ips 103/2013, vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. Tudi sklicevanje na pravna načela mednarodnega prava in na relativni učinek FIP je, ob razumevanju razlogov, ki jih je Vrhovno sodišče navedlo v obrazložitvah teh odločb brezpredmetno. V teh odločbah je Vrhovno sodišče med drugim pojasnilo, da je za uporabo drugega dostavka 10. člena ZDen relevantno le to, ali določena oseba sodi v krog oseb, določenih v FIP in njenih prilogah (tem je namreč s to dvostransko pogodbo priznano odškodovanje v obsegu pravic, ki jim bodo priznane z razširitvijo vsebine avstrijskega Zakona o vojnih in pregnanskih škodah (KVSG)). Pojasnilo je, da upravni organ z razlago pogodbe le ugotovi obstoj pravne podlage za izplačilo škode (izpolnjevanje dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je določena oseba po FIP upravičena do odškodovanja), ne ugotavlja pa, ali je način, na katerega je podpisnica pogodbe s pogodbo prevzete obveznosti uredila v svojem pravnem redu, zagotavljal odškodovanje (realizacija pravic in obveznosti iz bilateralnih pogodb je namreč obveznost pogodbenih strank, in v postopku denacionalizacije ni predmet presoje).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDavP-2 člen 173, 173/1, 174. OZ člen 311, 312.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - pobot terjatev - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi revident trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije ni izpolnil, saj v reviziji pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, temveč je uveljavljal le revizijske razloge, s katerimi je mogoče izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje. Zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZMZ člen 25, 28, 68, 105, 106, 106/1. ZUS-1 člen 76. EKČP člen 3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 16, 16/2.
mednarodna zaščita - pogoji za podaljšanje subsidiarne zaščite - vračilo v izvorni kraj ni mogoče - notranja razselitev - notranja zaščita - merilo varnosti - test sorazmernosti - realna možnost ekonomskega preživetja na območju razselitve
Za odločitev, da so izpolnjeni pogoji za prosilčevo notranjo razselitev, ne zadošča hipotetična domneva, da si bo sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost oziroma da si bo kot mlad moški lahko našel delo in preživel. Treba je ugotoviti, ali mu je v mestu razselitve omogočena ekonomska in socialna eksistenca, vsaj v obsegu, ki presega prag kršitve 3. člena EKČP.
ZDoh-2 člen 98, 98/2. ZUS-1 člen 55, 55/2, 85, 85/2. ZPP člen 254. ZUP člen 169.
davki - dohodnina - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - revizijska novota - postavitev drugega izvedenca - zaslišanje prič - dejansko stanje - bistvene kršitve določb postopka - izvajanje dokazov
Ker sodišče prve stopnje pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, izvedenca ni bilo dolžno zaslišati še na glavni obravnavi ali postaviti novega izvedenca. Očitek o obstoju procesne kršitve zato ni utemeljen. Revizijsko sodišče pa je na dokazno oceno sodišča prve stopnje glede podanega izvedenskega mnenja vezano in eventualnih pomislekov glede dokazne ocene z revizijo ni dopustno uveljavljati (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - zavrnitev predloga za oprostitev - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - pritožbena novota
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Pritožnica v obravnavanem primeru ni uspela izkazati, da njeno ugotovljeno finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje opravičuje zaključek, da nima sredstev za plačilo sodnih taks v znesku 148,00 EUR za tožbo in da jih tudi ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Zgolj s splošnimi trditvami o odsotnosti denarnih sredstev oziroma premoženja in poslovanja, ki jih kljub pozivu sodišča prve stopnje ni z ničemer izkazala, pritožnica ne more biti uspešna.
ZMZ člen 2, 28, 28-1, 28-2, 28-3, 68, 105, 106, 106/1. Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 3.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - podaljšanje - notranja razselitev - pogoji - vrstni red presojanja pogojev - resna škoda - merilo varnosti - test razumnosti - ekonomska in socialna eksistenca - Afganistan - domnevna mladoletnost
O podaljšanju subsidiarne zaščite se odloča le na podlagi razlogov, podanih v prošnji za mednarodno zaščito, ki so bili podlaga za priznanje subsidiarne zaščite (prvi odstavek 106. člena ZMZ), gre namreč za odločanje o podaljšanju uživanja pravice, ki je bila prosilcu (za določen čas) že priznana.
Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev, da prosilec (zaradi notranje zaščite) ne potrebuje mednarodne zaščite, pogojena z ugotovitvijo, da v delu izvorne države, kamor bo razseljen, ni utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljene nevarnosti, da utrpi resno škodo (merilo varnosti) in je razumno pričakovati, da se bo nastanil v delu države, kamor bo razseljen (test razumnosti). Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je v postopku notranje razselitve treba ugotoviti, ali so izpolnjeni naslednji pogoji: ali lahko posameznik varno potuje na alternativno – relevantno območje; ali lahko pričakuje, da bo tam sprejet; in ali se lahko tam nastani.
Za odločitev, da so izpolnjeni pogoji za notranjo razselitev, ne zadostuje hipotetična domneva, da si bo prosilec sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost oziroma da si bo kot mlad zdrav samski moški lahko našel delo in preživel. Treba je ugotoviti, ali mu je v mestu razselitve omogočena ekonomska in socialna eksistenca, vsaj v obsegu, ki ga določa 3. člen EKČP. Morebitne težave pri iskanju dela ali stanovanja ob (izkazani) domnevi, da imajo prosilci dostop do zdravstvene oskrbe in finančne ter druge pomoči države, lokalnih oblasti ali UNHCR, ter ob domnevi, da je mogoč zaslužek, ne pomenijo kršitve 3. člena EKČP, hkrati pa to izključuje nevarnost, da bi se prosilec bil primoran izseliti v drug del države, kjer pa mu grozi preganjanje oziroma resna škoda.
Pri razselitvi v begunsko taborišče je treba ugotoviti, ali je prosilcu možno zagotoviti (njegov) individualiziran delež dobrin za zadovoljitev njegovih najosnovnejših potreb (hrana, zavetje, higiena), ob hkratnem upoštevanju njegovih osebnih okoliščin. Pri tem je treba upoštevati tri bistvene elemente: zmogljivost zbirnih centrov (z vidika razmerja med številom oseb, ki potrebujejo minimalne pogoje za nastanitev, in razpoložljivimi nastanitvenimi zmogljivostmi teh centrov), bivanjske pogoje v teh centrih ter individualne značilnosti posameznika.