tožba na ugotovitev (so)lastninske pravice - počitniški objekt - splošno ljudsko premoženje - družbena lastnina - vlaganja - prenos premoženja - priposestvovanje - privatizacija - zaslišanje pooblaščenca
Predmetne nepremičnin so bile v petdesetih letih prejšnjega stoletja t.i. splošno ljudsko premoženje oziroma kasneje družbena lastnina. Lastnik je bila družba kot celota, to premoženje je bilo namenjeno potrebam skupnosti. Posameznim družbenim subjektom, v konkretnem primeru E. (tretji osebi), je bilo zaupano, da s tem premoženjem upravljajo (gospodarijo). Ta pravica uprave je bila povezana s pričetkom izgradnje počitniškega doma, obsegala pa je tudi pravico uporabe stvari. Zgolj z zatrjevanim prispevkom posameznega elektrogospodarskega podjetja pri tej gradnji tožnik ni mogel spremeniti tega pravnega režima in pridobiti lastnih stvarnopravnih upravičenj na nepremičninah.
Toženec je bil s predvidenim zaslišanjem svojega pooblaščenca predhodno seznanjen. Če je menil, da bo zaradi tega omejena njegova pravica do zastopanja oziroma sodelovanja v postopku, kot navaja v pritožbi, bi lahko angažiral drugega pooblaščenca. To možnost je imel, vendar je ni izkoristil.
ZGD-1-UPB3 člen 10a, 10a/1, 10a/1-3, 481, 481/3. OZ-UPB1 člen 51, 51/2.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - ničnost pogodbe - deklaratoren vpis - vpis v sodni register - ovire za vpis
V obravnavanem primeru so bili izpolnjeni vsi pogoji za veljaven prenos poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. na tožnika. Notarka je 24. 12. 2019 ugotovila, da na temelju tretjega odstavka 481. člena ZGD-1 ni ovir za sestavo notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, poslovni delež je bil izročen, tožnik pa je zanj nesporno plačal kupnino. Ker je bil toženec edini družbenik in poslovodja družbe A. d.o.o. je šteti, da je bila družba s prenosom poslovnega deleža obveščena, zato je tožnik s tem dnem pridobil položaj družbenika v tej družbi z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki mu gredo iz prejetega poslovnega deleža. Na njegov položaj tako dejstvo, da se naknadno ni mogel kot družbenik vpisati v sodni register zaradi omejitve iz 3. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1, nima nobenega vpliva, sama pogodba o prenosu poslovnega deleža pa zato ni nična.
OZ člen 10, 131, 132. SZ-1 člen 16, 16/1. ZPP člen 199.
odškodnina - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - obnovitvena dela na nepremičnini - večstanovanjska stavba - škoda - odgovornost - izvedenec - izvedensko mnenje - stranska intervencija - intervencijski interes
V predmetni pravdi odškodninska obveznost ni "vezana" na lastništvo stanovanja, temveč na odgovorno osebo (povzročitelja škode). Veljajo splošna pravila odškodninskega delikta.
Že splošna določba 10. člena OZ vsakomur nalaga, da se je dolžan vzdržati ravnanj, ki bi utegnila drugemu povzročati škodo. Protipravno in nedopustno je vsako delovanje (škodljivo dejstvo), ki nasprotuje temu splošnemu pravilu. Ni treba, da bi bilo z določeno pravno normo izrecno prepovedano.
poočitev - vpis poočitve - neprava stvarna služnost - poočitev spremembe podatkov o imetniku pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - ustrezna zemljiškoknjižna listina - listina, ki je podlaga za vpis - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige
Poočitev je pomožni vpis in je namenjena bodisi vpisu sprememb podatkov glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, ko zemljiška knjiga ni temeljna evidenca za takšen podatek, bodisi se z njimi označijo povezave med posameznimi vpisi v zemljiški knjigi. Torej nima pravnih posledic in nima učinkov na pravice oz. pravna razmerja.
V konkretnem primeru pa pritožnik s poočitvijo dejansko želi prenos upravičenja do neprave stvarne služnosti z enega pravnega subjekta na drugega na podlagi pravnega nasledstva. Za to pa je potrebna ustrezna listina, saj zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis na podlagi listin in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Tega ne spremeni niti 226. člen SPZ, saj pogoje za vpis v zemljiško knjigo določa ZZK-1, ki je matični predpis tega področja.
ZZK-1 pa ne dopušča, da se v zemljiškoknjižnem postopku ugotavljajo dejstva za vpis, ampak mora predlagatelj za predlagani vpis predložiti ustrezno listino. To velja tudi, če je temelj pridobitve zakon. Edina izjema od tega pravila je ZLNDL, ki je izrecno dajal podlago za vpis lastninske pravice na tistega, ki je imel v zemljiški knjigi pri družbeni lastnini vpisano pravico uporabe.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 432, 432/1, 432/1-2.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnega predloga - priporni razlog ponovitvene nevarnost - obstoj utemeljenega suma
Kolikor zagovornik izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je ta priporni razlog podan, saj je ugotovilo, da naj bi obdolženec storil sorazmerno težko kaznivo dejanje, za katero je predpisana visoka zaporna kazen, šlo je za veliko količino droge in sicer 8.458,06 gramov konoplje ter še 252,04 gramov smole, zasegli so mu veliko število pripomočkov za proizvodnjo konoplje, izkazal je veliko organiziranost in vztrajnost, ob tem naj bi bil koristoljuben, saj naj bi ob redni zaposlitvi proizvajal konopljo in s tem lahko zaslužil več kot 42.000,00 EUR, naj bi bil bil povezan z uživalci ali prodajalci in tudi predrzen, saj naj bi konopljo proizvajal v strnjenem naselju. Iz navedenega tako izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo subjektivne in objektivne okoliščine in zaključilo, da obstaja ponovitvena nevarnost. Zaseg premetov namenjenih proizvodnji konoplje še ne more onemogočiti ponovitvene nevarnosti, saj bi si lahko obdolženec priskrbel nove ali pa izvršil kaznivo dejanje na drugačen način.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - zaznamba izbrisne tožbe - sestavine zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - formalno pomanjkljiv predlog - ugovorni postopek - elektronsko poslovanje - zbirka listin
Resda ZZK-1 v četrtem odstavku 146. člena, ki omogoča saniranje nepopolnega zemljiškoknjižnega predloga v ugovornem postopku tudi v primerih, ko ga je vložil odvetnik, govori o priložitvi listin, vendar je treba izhajati iz predpisanega elektronskega poslovanja v zemljiškoknjižnih postopkih in pomena, ki ga ima navedba listine v jeziku elektronske aplikacije za vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Le če je listina pripeta kot priloga, je v elektronski zemljiški knjigi vključena v zbirko listin in v izreku sklepa, s katerim se dovoli vpis, navedena kot podlaga vpisu.
ZZK-1 člen 40, 40-6, 160, 160/1, 234, 234/1, 234/1-1, 234/5. ZZK člen 22. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930) paragraf 36.
predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - overjen podpis prodajalca - kopija pogodbe - univerzalno pravno nasledstvo - dopolnilni sklep o dedovanju - vknjižba lastninske pravice na dediče - novote v pritožbenem postopku - nedopustne pritožbene novote
Predlagatelji so k predlogu priložili le kopijo kupoprodajne pogodbe, na kateri podpis prodajalcev ni overjen in niso niti trdili, da je obstajal izvod pogodbe z overjenim podpisom prodajalcev, ki je izgubljen, zato ni izpolnjen pogoj za vzpostavitev listine iz 1. alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1.
Tudi sicer ni izpolnjen pogoj za vknjižbo lastninske pravice v njihovo korist. Kot univerzalni pravni nasledniki kupke nepremičnine so aktivno legitimirani za vložitev predloga za vzpostavitev listine, vendar v korist svoje pravne prednice. Šele v nadaljevanju, ko bi v postopku za vzpostavitev listine dosegli vpis na svojo pravno prednico, bi lahko na podlagi pravnomočnega dopolnilnega sklepa zapuščinskega sodišča lahko predlagali vpis svojo korist. Zgolj pravnomočni sklep o dedovanju je namreč listina, na podlagi katere se v zemljiškoknjižnem postopku, ki je strogo formalne narave, doseže vpis na dediče (6. točka 40. člena ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00071296
DZ člen 7, 141, 141/1, 156, 157, 157/2, 157/3, 159, 161, 162, 162/1.. ZIZ člen 9, 9/3, 11, 11/1, 29, 29/1, 29/4, 58, 58/4.. ZNP-1 člen 100, 108.
začasna odredba v družinskih sporih - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - stiki pod nadzorom - začasna prepoved stikov - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - začasna odredba o preživljanju otrok - kasnejši izvršilni naslov
Razlogi na strani nasprotne udeleženke, ki so terjali začasno zaupanje otrok v varstvo in vzgojo predlagatelju, ne narekujejo tako izjemnega ukrepa, kot je prepoved vsakršnih osebnih stikov otrok z njo, pa tudi ne ukrepa stikov pod nadzorom.
Preprečitvi nadaljnjih kontaktov deklice z maminim partnerjem sta začasno namenjena sklep sodišča o prepovedih, izrečenih maminemu partnerju po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, in odločitev sodišča o začasnem nadzoru CSD nad izvajanjem starševske skrbi nasprotne udeleženke nad otroki. Ukrepa prepovedi stikov otrok z mamo oz. stikov pod nadzorom zato zaenkrat ne prideta v poštev.
Tako kot ostale začasne odredbe v družinskih zadevah se tudi začasna odredba o preživljanju otrok izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Predlagatelj ni opredelil, koliko znašajo nujni (ne potrebni, kot to velja za končno odločitev) stroški preživljanja otrok, niti ni trdil da bo njihovo preživljanje brez predlagane začasne odredbe ogroženo.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje za začasno odpravo obveznosti plačila preživnine, ki jo je predlagatelj po obstoječem izvršilnem naslovu dolžan plačevati nasprotni udeleženki. Ob svoji pravnomočnosti bo namreč izpodbijana začasna odredba nadomestila obstoječi izvršilni naslov glede obveznosti preživljanja otrok, čeprav v njej to ni izrecno določeno. Gre za kasnejšo odločbo, ki vprašanje varstva in vzgoje otrok ter s tem povezano preživljanje otrok ureja drugače kot predhodna odločba oz. poravnava.
V predmetni zadevi je intervenient trdil le, da je upnik stečajnega dolžnika in da je bil namen sporne pogodbe oškodovati prav njega. Ničesar ne pove o tem, kako bi se njegov pravni položaj razlikoval v primeru, da bi tožeča stranka v pravdi uspela, od položaja, ko bi izgubila. Jasno je namreč, da bo rezultat te pravde vplival na njegov premoženjski položaj, vendar to za dopustitev stranske intervencije ne zadošča.
Obe, v nesreči udeleženi vozili, sta bili v času nezgode v obratovanju. Iz tega obratovanja (vožnje tovornega vozila po cesti in delovanja avtodvigala na oziroma nad cestiščem) je izhajala potencialna možnost večje in težko obvladljive škode. Gre za konkurenco dveh nevarnih stvari oziroma nevarnih dejavnosti, zato na mesto objektivne odgovornosti vstopi krivdna odgovornost.
Voznik tovornega vozila (kot poklicni voznik) je zaznal neobičajno situacijo na vozišču in imel vse možnosti, da se ji izogne. V teh razmerah bi moral ravnati z večjo previdnostjo in pazljivostjo.
ZPP-UPB3 člen 14. KZ-1 člen 54, 54/1, 91, 91/1, 91/2, 240, 240/1. OZ-UPB1 člen 353, 353/1, 352, 367. ZGD-1-UPB3 člen 263, 263/6.
meje pravnomočnosti - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko sodbo - zastaralni rok pri odškodninski terjatvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - premoženjsko pravni spor
Pravnomočna sodba veže stranke spora in samo sodišče, ki je sodbo izdalo (prvi in drugi odstavek 320. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pravnomočna sodba sicer učinkuje tudi proti generalnim in singularnim naslednikom ter proti sosporniškemu intervenientu, vendar je v konkretnem primeru več kot očitno, da toženec v pravdi med tožečo stranko in družbo A. d.o.o. na vrnitev neupravičenih nakazil ni imel statusa osebe, ki bi jo vezala pravnomočna sodba iz te pravdne zadeve, pri kateri toženec tudi ni sodeloval.
izbrisna tožba - zaznamba izbrisne tožbe - listina, ki je podlaga za vpis - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - sklep o vpisu - elektronsko poslovanje
Ni sporno, da sta bili zemljiškoknjižnemu predlogu za zaznambo izbrisne tožbe priloženi listini, s katerima zakon pogojuje tako vrsto vpisa. Vendar pa to ne zadošča. Pritožnik zanemari, da listini v samem predlogu nista bili navedeni kot podlaga za vpis, čeprav bi glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 morali biti.
Pri tem je treba upoštevati, da mora biti od uvedbe elektronskega poslovanja v zemljiškoknjižnih postopkih zemljiškoknjižni predlog vložen elektronsko. Elektronsko poslovanje pa ima določene posebnosti, ki jih morajo upoštevati vsi udeleženci postopka. Predlagatelj v tem oziru ob vložitvi elektronskega predloga ni bil dosleden. Kot navaja sam in kot je razvidno iz e-spisa, ob vložitvi predloga za zaznambo spora listin ni pravilno označil (glej rubriko "Priloge"). Ustrezna oznaka (da gre za listino, ki je podlaga za vpis) ima svoj namen, saj omogoči, da elektronska aplikacija listini povzame v besedilo predloga kot podlago za vpis.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00071306
SPZ člen 105. ZZK-1 člen 15a.
sprememba osnovnega pravnega položaja nepremičnine - posamezni del stavbe - splošni skupni del - sprememba položaja posameznega dela v etažni lastnini v položaj splošnega skupnega dela - novi solastninski deleži
Kadar posamezni del postane splošni skupni del stavbe, lastninska pravica na tem delu ne vključuje več solastnine na splošnih skupnih delih in se deleži solastnine na splošnih skupnih delih, ki jo vključujejo lastninske pravice na preostalih posameznih delih v etažni lastnini, sorazmerno povečajo. Hkrati predmet solastnine na splošnih skupnih delih postane tudi del, ki se je preoblikoval. Navedeno nujno terja hkraten vpis vseh sprememb, ki jih povzroči preoblikovanje osnovnega pravnega položaja posameznega dela in predložitev listin, ki to omogočajo.
ničnost oporoke - lastnoročni podpis - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - dedna nevrednost - celovita dokazna ocena - pristnost oporoke
Za odločitev, da oporoka ni pristna, je bila ključna ugotovitev, da je pokojni ni podpisal. Ta ugotovitev temelji na mnenju izvedenca, ki ga pritožba neutemeljeno napada.
Utemeljena pa je pritožba v delu, ko izpodbija odločitev v VII. točki izreka (da se po pravnomočnosti sklep izvede v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti, pri čemer se odredi vpis etažne lastnine in izbris vpisanih hipotek v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine po odredbi naslovnega sodišča N 31/2018 z dne 9.8.2018 z učinkom od dne 10.8.2018). Ta ne sodi v izrek, saj v bistvu ne predstavlja odločitve. Sodišču namreč že zakon nalaga, da je dolžno obravnavani sklep po pravnomočnosti poslati v izvršitev zemljiškoknjižnemu sodišču, ki o vpisih na podlagi takega sklepa odloča po uradni dolžnosti (14. člen ZVEtL-1). Zemljiškoknjižno sodišče bo o vpisih odločalo na podlagi določb ZZK-1. Glede na 39. člen ZZK-1, pa taka odločba dejansko pomeni podlago za izbris hipotek. Sicer je odredba o izbrisu hipotek tudi po vsebini nepravilna, saj ZVEtL-1 ne daje podlage za odločitev o izbrisu hipotek, ampak le za to, da se izvedena pravica, ki je bila vpisana v zemljiški knjigi na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, ne ugotovi na tistem posameznem delu stavbe, za katerega pridobitelj izkaže, da je bil pravni naslov pridobljen pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis izvedene pravice na nepremičnini kot celoti.
navzočnost na glavni obravnavi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - odreditev pripora zaradi izmikanja glavni obravnavi
Kot je razvidno iz spisovnih podatkov in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje obtoženko pravilno vabilo na glavno obravnavo 17.4.2023. Obtoženka izostanka ni opravičila, zato je bila odrejena prisilna privedba na narok 18.5.2023, vendar ta ni bila izvedena, ker je policisti niso izsledili. V 3. točki izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje obrazložilo, kar potrjujejo tudi spisovni podatki, da se obtoženka očitno izmika kazenskemu postopku in se ne odziva vabilom sodišča, prisilne privedbe pa do sedaj niso bile uspešne, zato je sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 307. člena ZKP zoper njo odredilo pripor, da se zagotovi njena navzočnost na glavni obravnavi. Pripor, če ni prej odpravljen, traja do objave sodbe, najdalj pa mesec dni. V 4. točki izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podana sorazmernost med odrejenim priporom in posegom v obtoženkino osebno svobodo ter da drugače njene navzočnosti ni mogoče zagotoviti.
DEDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00072481
ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-2. Zakon o dedovanju (1955) člen 227h. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 3, 3/1, 43, 45, 46, 46/1. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1329/2014 z dne 9. decembra 2014 o obrazcih iz Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju priloga 1.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju - sklep o dedovanju tujega sodišča - izvršljivost tuje sodne odločbe - izvršljivost odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora - razglasitev izvršljivosti
V skladu z določbo 43. člena Uredbe (EU) št. 650/2012 je odločba, izdana v državi članici in izvršljiva v tej državi, izvršljiva tudi v drugi državi članici, če so bile na zahtevo zainteresirane stranke tam razglašene za izvršljive po postopku iz členov 45 do 58.
Postopek razglasitve izvršljivosti (eksekvature) odločbe ureja pravo države članice izvršitve (1. točka 46. člena Uredbe), pri čemer je treba k predlogu poleg izvoda odločbe predložiti tudi dokazilo o odločbi, izdano na posebnem obrazcu, ki ga določa Izvedbena uredba komisije (EU) št. 1329/2014 z dne 9.12.2014 (priloga 1, obrazec I – dokazilo o odločbi v dedni zadevi), ki med drugim vsebuje posebno rubriko glede izvršljivosti odločbe
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072168
KZ-1 člen 186/1. ZKP člen 201/1-3, 272/2.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - obstoj utemeljenega suma - obstoj pripornih razlogov - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - nujnost in sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstaja utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano kaznivo dejanje in pri tem podalo prepričljive argumente. Obdolženec je namreč na svojem domu hranil veliko količino raznovrstnih drog (308,63 gramov heroina, 36,47 gramov metamfetaminov, 63,08 gramov konoplje in 0,97 gramov kokaina) ter pripomočke za njeno prodajo (tehtnice, vrečke, aluminijevo folijo). Sodišče prve stopnje tako razumljivo ni sledilo navedbam obrambe, da je posedoval drogo le zaradi lastnih potreb in jo kupil na zalogo. Ob tem je upoštevalo tudi nezaposlenost in odvisnost obdolženca ter posest 1.000 EUR gotovine, kar vse le še potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je drogo hranil zaradi prodaje in je s tem podan utemeljen sum, da naj bi storil očitano kaznivo dejanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074703
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 215, 215/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - hišna preiskava - zakonitost hišne preiskave - vročitev odredbe - dokazna ocena
Kakor je videti iz zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 3.9.2022 je bila odredba o hišni preiskavi, pred pričetkom le-te, vročena obtožencu in njegovi tedanji zagovornici, odvetnici A. A., da je bil obtoženec skupaj z zagovornico ob preiskavi navzoč in da sta oba zapisnik o hišni preiskavi tudi brez kakršnihkoli pripomb podpisala. O zakonitosti hišne preiskave in tedaj tudi o zakonitosti pridobitve dokazov pri tem procesnem opravilu ni nikakršnega dvoma.
Kolikor pa zagovornik navaja, da je sodišče dejstveni sklep, da je obtoženec ravnal kot član hudodelske združbe oprlo na to, da je bilo pri hišni preiskavi najdenih pet praznih škatel za telefone, pa je iz vsebine točke 29 obrazložitve videti, da je sodišče to ugotovitev oprlo tudi na pričanje dveh prebežnikov in sicer B. B. in C. C., ki sta oba govorila o tem, da je bila pot organizirana, pri njeni organizaciji in realizaciji pa udeleženo več deležnikov. Nenazadnje pa tudi ni moč mimo tega, da sta se tako obsojeni Č. Č., kakor tudi obtoženi D. D. že pred obravnavanim dogodkom, tj. dne 4.7.2022, nahajala na območju Gradina, tj. v neposredni bližini slovensko-hrvaške meje, kar glede na to, da sta tujca in jima je kot takima bila mikrolokacija, kjer sta bila ustavljena in legitimirana povsem neznana, kaže na to, da ju je tja nekdo moral napotiti. O tem, da je šlo pri vsem skupaj za organizirano početje tako ne more biti nikakršnega dvoma.
Toženka pri motilnem dejanju sicer ni neposredno sodelovala, vendar je kot solastnica pritličnega stanovanja imela od tega dejanja korist. Od tega dejanja se ni distancirala in ga je molče dovolila. Toženka in njeni sinovi so delovali povezano ter interesno usklajeno.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da v motenjski pravdi ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši ali naroči, pač pa tudi tisti, ki ga kasneje odobri ali tisti, v čigar korist je bilo (v določenih okoliščinah) to dejanje storjeno.