ZP-1 člen 56, 56/3, 136, 136/1, 136/1-1.. ZFfS-1 člen 17, 17/2, 53, 53/1, 53/1-10, 53/2.
opis prekrška - opis prekrška v izreku - zakonski znaki - konkretizacija prekrška - ustavitev postopka o prekršku
V izreku odločbe je prekrškovni organ storilcu očital, da je v izreku določenih časovnih in krajevnih okoliščinah skladiščil FFS, ki niso bila registrirana z odločbo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v takem opisu dejanja manjkajo konkretne okoliščine, ki bi ravnanje opredelile kot historičen dogodek, ki ustreza zakonski opredelitvi prekrška po deseti alineji prvega odstavka 53. člena ZFfS-1. Manjka eden od zakonskih znakov, to je, da FFS niso bila skladiščena na način, da se prepeči ogrožanje zdravja ljudi in okolja. Zgolj zapis, da FFS niso registrirana, namreč ne zadošča za konkretizacijo "ogrožanja zdravja ljudi in okolja". Prekrškovni organ je sicer v obrazložitvi navedel okoliščine, ki bi, če bi bile navedene v izreku, lahko ustrezno konkretizirale opis dejanja, vendar to ne zadošča. Skladno z načelom zakonitosti mora že opis dejanja v izreku odločbe vsebovati konkretizacijo vseh zakonskih znakov prekrška, sicer očitano dejanje ni prekršek.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - podaljšanje ukrepa - spolno nasilje - ogroženost otroka - nasilje nad otrokom - nižji dokazni standard - dokazni standard verjetnosti - načelo hitrosti postopka - zaščita žrtve
Postopek po ZPND je podoben zavarovanju z začasno (ureditveno) odredbo in ne gre za trajno, pač pa za začasno ureditev. Pri odločanju o podaljšanju je treba ovrednotiti okoliščine na strani žrtve, kot tudi na strani povzročitelja nasilja ter presoditi, ali je zaščita še potrebna.
V postopkih po določbah ZPND zadošča nižji dokazni standard, izkaz odločilnih dejstev s stopnjo verjetnosti. Sodišče mora postopati hitro, izvede le nujno potrebne dokaze, s katerimi s stopnjo verjetnosti ugotovi obstoj ali neobstoj odločilnih dejstev, pri tem pa mora imeti vedno pred očmi interes otroka oz. njegovo zaščito.
Prvostopenjsko sodišče je zavzelo stališče, da je ocena verjetnosti glede obstoja oz. neobstoja odločilnih dejstev približno enaka, ob tehtanju morebitnih posledic, ki bi jih izrek oziroma neizrek ukrepa lahko imel, je pravilno dalo prednost izreku ukrepa zaradi zaščite žrtve (če je žrtev nasilja otrok, imajo koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeležencev postopka - 5. člen ZPND), a je tudi ugotovilo, da je predkazenski postopek še v teku, obstoji torej utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, to pa po presoji pritožbenega sodišča vodi v zaključek, da izkaz verjetnosti dejanj v škodo otroka ni ovržen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072171
KZ-1 člen 308. ZKP člen 366.
odmera kazni - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - prepozna pritožba - navadna pošta
V spisu se ob predložitvi zadeve pritožbenemu sodišču ni nahajala pritožba zagovornika zoper sodbo, temveč se je nahajala le pritožba obtoženca. Na pritožbeni javni seji opravljeni dne 3.8.2023 je odvetniški kandidat zagovornikovega substituta zatrjeval, da je tudi zagovornik vložil pritožbo in sicer z datumom 19.5.2023, in se zavezal, da bo v roku treh dni posredoval dokazilo o vloženi pritožbi. Z dopisom poslanim 3.8.2023 je nato zagovornik posredoval svojo pritožbo in navedel, daje bila pritožba poslana z navadno pošto v maju 2023. Pri tem ni posredoval nobenega dokazila o vloženi pritožbi in s tem ni izkazal, da je dejansko vložil pritožbo. Breme dokazovanja vložitve pravočasne pritožbe je namreč na samem zagovorniku.
obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - mnenje lečečega zdravnika - predlog za zaslišanje izvedenca
Po določbi prvega odstavka 496. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 70.a členom KZ-1, sodišče odloča o nadaljnjem izvajanju ali spremembi varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na podlagi mnenja zdravnikov. Praviloma gre za mnenje zdravnikov zdravstvenega zavoda, v katerem se ukrep izvaja oziroma lečečih zdravnikov, ki stanje zdravljene osebe najbolje poznajo, sicer pa zdravstveni zavod tudi sam lahko sodišču predlaga spremembo izvajanja ukrepa, kadar oceni, da ta ukrep ni več potreben. Sodišče, ki samo nima potrebnega strokovnega znanja, torej odloča na podlagi mnenja tistih, ki takšno znanje imajo in ki izvajajo zdravljenje konkretne osebe. Kadar so stališča zdravnikov, ki so neposredno udeleženi pri zdravljenju jasna in nedvoumna, potem ni nobene potrebe po angažiranju izvedenca in takšnega ravnanja tudi vsebina mnenja C. C. ne narekuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00071293
KZ-1 člen 7, 308, 308/3. KZ-1G člen 1. ZKP člen 285č, 285č/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - uporaba milejšega zakona - priznanje krivde - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine
Pritožnik trdi, da je novela KZ-1G v nasprotju z Ustavo, ker je zvišala zaporno kazen za trikrat. Ocenjuje, da je treba za obtoženca uporabiti milejši zakon, to je zakon, ki je veljal pred uveljavitvijo KZ-1G. Stališče pritožnika nima podlage v prvem odstavku 7. člena KZ-1, ki določa, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja. Le če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporabi zakon, ki je milejši za storilca (drugi odstavek 7. člena KZ-1). V obravnavani zadevi je bilo kaznivo dejanje storjeno po uveljavitvi novele KZ-1G, zato uporaba zakona, ki je veljal še preden je bilo kaznivo dejanje storjeno, ni v skladu s 7. členom KZ-1.
Zvišanje predpisane kazni za obravnavano kaznivo dejanje samo po sebi še ni razlog za trditev o neustavnosti novele KZ-1G, saj je bila ta sprejeta zaradi spremenjenih družbenih razmer, množičnih migracij in zaradi interesa Republike Slovenije, da varuje svoje meje in notranje ozemlje ter pravice odločanja o tem, kdo lahko vstopi na njeno ozemlje.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje upoštevalo vse pravno relevantne okoliščine primera, pri čemer je ugotovilo, da gre za posebne olajševalne okoliščine, na podlagi katerih je obtožencu omililo kazen. Upoštevalo je, da je obtoženec krivdo za kaznivo dejanje priznal, ko se je prvič izrekel o svoji krivdi in s tem prispeval h krajšemu poteku postopka, pri čemer je pojasnilo, da priznanje ni bistveno pripomoglo k razjasnitvi dejanskega stanja, ker je bil obtoženec prijet inflagranti. Kot obteževalno okoliščino je upoštevalo, da je prevažal kar sedem oseb, odraslih moških, katere je šel iskati na Hrvaško in jih ni zgolj prevažal po ozemlju Republike Slovenije, ampak jih je tudi nezakonito spravil preko hrvaško-slovenske meje.
prekrški - vročanje pisanj - smiselna uporaba ZUP - sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - tek preizkusne dobe - začetek teka
Po določbi drugega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) se v rednem sodnem postopku za vročanje pisanj določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) uporabljajo smiselno in ne dobesedno. To pomeni, da je njihovo uporabo treba prilagoditi posebnostim prekrškovnega postopka, oziroma v predmetni zadevi še posebej posebnostim postopka izvršitve prekrškovnih odločb. Po 140. členu ZP-1 se pisne odločbe o prekršku vročajo obdolžencu in zagovorniku. Enako v zvezi z drugim odstavkom 66. člena ZP-1 velja tudi za ostale odločbe sodišča v postopku, torej tudi v postopku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj gre za odločbe, ki imajo v postopku izvršitve enak pomen kot odločba o prekršku v postopku o prekršku. Sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je bil zato pravilno vročen obema. Za začetek teka preizkusne dobe pa je odločilen dan vročitve storilcu, saj je le storilec tisti, ki je bil dolžan opraviti in izpolniti svoje obveznosti, ki so bile navedene v sklepu, nanj se tudi nanaša preizkusna doba, zato zanj ne sme biti dvoma o začetku in koncu njenega teka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00075758
KZ-1 člen 50, 50-2, 51, 51/2, 73, 73/1, 308, 308/3. ZKP člen 4, 8, 370, 370/2.
jezik, ki ga obdolženec razume - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - enkratno ravnanje - omilitev kazni - predlog državnega tožilca za znižanje kazni - posebne olajševalne okoliščine - priznanje krivde - odvzem predmetov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - pravica do uporabe svojega jezika v postopku
Tekom predkazenskega postopka obtožencu ni potrebno zagotavljati tolmačenja v njegov jezik, temveč v jezik, ki ga razume, kot to določa 4. člen ZKP. Ob privedbi je obtožencu tolmačila tolmačka za ruski jezik, obtoženi pa ni podal zahteve, da se mu tolmači v gruzijski jezik. Navedba zagovornika, da obtoženec ni bil poučen o pravici do uporabe lastnega jezika, drži, vendar slednje ni vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, še posebej, ker je obtoženec nato dejanje priznal na predobravnavnem naroku in na podlagi njegovega zagovora niso bili pridobljeni drugi dokazi. Obtožencu je bila vročena obtožnica prevedena v gruzijski jezik, na predobravnavnem naroku in na naroku za izrek kazenske sankcije mu je tolmačila tolmačka za gruzijski jezik, nato pa mu je bila vročena tudi sodba, prevedena v gruzijski jezik.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo da niso podani pogoji za odmero kazni pod mejo, ki je predpisana z zakonom. Okrožna državna tožilka ni podala kaznovalnega predloga na podlagi drugega odstavka 51. člena KZ-1, v katerem bi predlagala omilitev kazni. Ravno tako niso podane posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale izrek omiljene kazni glede na drugo alinejo 50. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 51. člena KZ-1.
Poseg v premoženje obtoženca je sorazmeren, saj gre za odvzem predmeta nižje vrednosti, grozi pa storitev sorazmerno težkega kaznivega dejanja.
ZPP-UPB3 člen 280. OZ-UPB1 člen 287, 287/3, 287/4.
vračunavanje izpolnitve - gospodarski spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave v postopku
Po določbi tretjega odstavka 287. člena OZ se v takem primeru najprej poravnavajo tiste obveznosti, ki so manj zavarovane (v predmetni zadevi ni bila nobena), oziroma tiste, ki predstavljajo večje breme za dolžnika. Višina obveznosti pri tem ni kriterij, saj je znesek, ki dolžniku ostane za plačilo enak in ni pomembno, ali po enem ali drugem od na isti dan zapadlih računov. Pri obeh računih je tožena stranka dolgovala tudi zakonite zamudne obresti, torej je breme enako.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00073366
KZ-1 člen 173, 173/1.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - ocena dokazov - zaslišanje mladoletnega oškodovanca
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje skrbno analiziralo izpovedbo mladoletne oškodovanke v preiskavi in njeno izpovedbo na glavni obravnavi ter navedlo prepričljive razloge, zakaj verjame izpovedbi mladoletne oškodovanke na glavni obravnavi. V zvezi s tem gre izpostaviti, da je mladoletna oškodovanka na začetku o obravnavanem dogodku izjavljala pod pritiskom svojega očeta ter jo je po vloženi kazenski ovadbi klical obtoženec, kar pomeni, da očitno v preiskavi ni bila pripravljena še bolj obremenjevati obtoženca, ob zaslišanju na glavni obravnavi, ko ji je do polnoletnosti manjkalo le še nekaj mesecev in je od očitanega kaznivega dejanja minilo že več let, pa je bila do obravnavanega dogodka bolj kritična. Mladoletna oškodovanka je v svoji izpovedbi na glavni obravnavi tudi prepričljivo pojasnila, na podlagi česa je obtoženec v času spolnega odnosa z njo vedel, da še ni stara 15 let.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074793
KZ-1 člen 47, 47/2, 308, 308/3. ZKP člen 370, 370/1.
priznanje krivde - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne okoliščine - denarna kazen - koristoljubnost - izgon tujca iz države
Kolikor se obtoženec pritožuje, da z dejanjem ni zasledoval protipravne premoženjske koristi in ga je storil brez naklepa, s tem izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. V tej zadevi je obtoženec krivdo po obtožbi priznal in je sodišče njegovo priznanje sprejelo ter se posledično glede na določbo drugega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper dejansko stanje ne more pritožiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072212
KZ-1 člen 74, 75, 75/2, 186, 186/1. ZKP člen 499, 499/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - protipravno pridobljena premoženjska korist - odvzem protipravne premoženjske koristi - višina protipravne premoženjske koristi
Sodišče obstoj premoženjske koristi, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ugotavlja po uradni dolžnosti (prvi odstavek 499. člena ZKP). Če sodišče ugotovi, da je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega pridobljena premoženjska korist, je odvzem take koristi obligatoren. Odsotnost tožilčevega predloga za odvzem premoženjske koristi oziroma obtoženkino priznanje krivde, na navedeno dolžnost sodišča ne vplivata.
Nekatere situacije terjajo, da se premoženjska korist odvzame po tako imenovanem bruto principu oziroma, da se določena premoženjska vlaganja storilca pri oceni premoženjske koristi ne upoštevajo. Stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, kot so stroški za nakup droge, ki že sam po sebi predstavlja storitev kaznivega dejanja, se ne odštevajo, zato jih pri oceni višine premoženjske koristi ni mogoče priznati.
nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - umik tožbe - sprememba tožbe - vročanje družbi - pravdni stroški po umiku tožbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da za zapadlost računa, ki se nanaša na redno mesečno obveznost, ki izhaja iz Pogodbe o upravljanju, ni treba, da bi bil vsak račun poslan priporočeno.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko okoliščini, da je bil obtoženec v Republiki Srbiji obsojen za kaznivo dejanje nedovoljenega posedovanja prepovedanih drog (246.a člen Kazenskega zakonika Republike Srbije), ni dalo teže kot jo pričakuje pritožnica. V tej zvezi ima obtoženčeva zagovornica prav, da gre za dejanje (posest nedovoljenih drog), ki v Republiki Sloveniji ne predstavlja kaznivega dejanja ampak je le prekršek. Poleg tega gre za povsem drugovrstno dejanje od sedaj očitanega.
preizkus obstoja pripornih razlogov po 207. členu ZKP
Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 207. člena ZKP sprejelo izpodbijani sklep, ko je po poteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkusilo, ali so priporni razlogi še podani. Ponovno je pravilno ugotovilo, da se razlogi niso v ničemer spremenili in je še vedno podan utemeljen sum storitve kaznivih dejanj, ki se obtožencem očitajo. Slednje je tudi logično glede na fazo kazenskega postopka, saj je obtožnica pravnomočna, v teku pa so bili predobravnavni naroki in odločanje o predlogih za izločitev dokazov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00071291
KZ-1 člen 48a, 51, 51/2, 51/2-2, 56, 56/1, 73, 308, 308/3, 308/6,. ZKP člen 285č/6. KZ-1I člen 308/6.
priznanje krivde - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - obstoj kaznivega dejanja
V obtožnici ni podan konkreten opis nevarnosti za življenje in zdravje tujcev. Tako ni opisano, kakšna nevarnost preti življenju in zdravju tujcev, torej zakaj bi lahko umrli ali bi bilo okvarjeno njihovo zdravje, saj samo nahajanje v tovornem delu vozila praviloma še ne pripelje do smrti ali okvare zdravja.
Tako v primeru zakonskega znaka "povzročitve nevarnosti za življenje in zdravje ljudi", ki je veljal pred novelo KZ-1I, kot tudi "izpostavitve nevarnosti za življenje in zdravje", ki je bil uveljavljen z novelo KZ-1I, gre za konkretno ogrozitev.
predujem za postavitev začasnega zastopnika - založitev predujma - rok za plačilo predujma - sodni rok - prekluzivni rok - smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku
Rok za plačilo predujma za postavitev začasnega zastopnika nasprotnemu udeležencu je prekluziven sodni rok.
vpis v zemljiško knjigo - pravnomočna sodba - klavzula pravnomočnosti - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti
Sodba, ki je v tej zadevi podlaga za vpis, je opremljena s klavzulo pravnomočnosti. Pri odločanju o dovolitvi vpisa se zemljiškoknjižno sodišče ne more spuščati v to, ali je ta klavzula pravilna ali ne.
V času sklenitve pogodbe (leta 2001) se za vknjižbo stvarnih pravic ni zahtevalo zemljiškoknjižno dovolilo v strogi obličnosti, kot se zahteva sedaj. Vknjižba se je dovolila na podlagi javne ali zasebne listine, ki je morala vsebovati veljaven pravni temelj (21. člen ZZK).
Neposredni pravni temelj pridobitve stvarnih pravic je bil razpolagalni pravni posel, ne pa že zavezovalni pravni posel.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43, 43/1-2, 43/2.
nagrada in stroški sodnega tolmača - prevod pisanj v tuj jezik - število znakov prevoda
Števila pismenk v kitajskem prevodu ni mogoče enačiti s številom besed.
Najprimernejša in najbolj skladna z določbami Pravilnika je metoda, da se prevod v kitajščino ovrednoti po številu znakov v izvornih (slovenskih) dokumentih (po pravilu, da 1.500 znakov tvori eno stran).
Na kršitev predkupne pravice zakonitih predkupnih upravičencev, kakšna je pritožnica, zemljiško knjižno sodišče ne pazi. Skladno z določbami ZZK-1 so namreč ovira za vpis le zakonite predkupne pravice, ki so določene v javnem interesu (38. člen Zakona o zemljiški knjigi; ZZK-1)
Zaznamba delitvenega postopka, ki je vpisana pri nepremičninah, glede kateri teče postopek, ni ovira za predlagani vpis.