oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - eksistenčni minimum
Taksa, ki bi jo moral plačati pritožnik, znaša 16,00 EUR. Njenega plačila skladno s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 ne more biti oproščen (saj taksa ne presega 44,00 EUR). Navedena zakonska določba ni v neskladju z ustavo.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - obstoj utemeljenega suma - zamuda roka
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da pri presoji ob odločanju o utemeljenosti pripora ne gre za presojo v smislu dokaznih zaključkov na podlagi proste presoje dokazov, kakršno je pristojen opraviti le razpravljajoči senat po opravljeni glavni obravnavi.
Ob odločanju o priporu sodišče presoja kršitve ukrepa prepovedi približevanja, ki jih je storil obdolženec, zato navedbe pritožbe v smeri, da naj bi oškodovanka iskala stik z obdolžencem na dejstvo, da je obdolženec odredbo policije in sklep preiskovalne sodnice, iz katerih so povsem jasno izhajale prepovedi približevanja tako oškodovanki kot njenemu naslovu na dvesto metrov in nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, kršil večkrat, nimajo vpliva.
Za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa (ki je bil izdan po razveljavitvi prvega sklepa, s katerim je bil pripor pravočasno podaljšan) je pomembno, ali je s sklepom sodišče presodilo vse pogoje za pripor, zamuda pri podaljšanju pripora pa nima vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa.
Kršitev pravice do nepristranskega sodišča po 23. členu Ustave v smislu navedene ustavne odločbe bo torej lahko podana le v primeru predhodne izdaje sodbe za isti historični dogodek, ne pa tudi tedaj, ko sodišče zgolj sprejme priznanje krivde enega od obdolžencev.
pravni interes za pritožbo - pravni interes dolžnika - izvršba na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - konkretna pravna korist - procesna predpostavka
Pravni interes za pritožbo ima stranka, ki zatrjuje, da je njena pritožba utemeljena, ker odločitev sodišča v njeno škodo odstopa od odločitve, ki jo je želela izposlovati. Zadošča, da stranka zgolj zatrjuje, da bi ji, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, odločitev o pritožbi prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
Pravni interes za pritožbo ni isto kot utemeljenost pritožbe.
pomotni vpis - poprava pomotnega vpisa - pogoj za popravo pomotnega vpisa - soglasje osebe, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Poleg ostalih zakonskih pogojev je poprava pomotnega vpisa dovoljena, če je v času začetka tega postopka kot imetnik pravice še vedno vpisana oseba, proti kateri učinkuje ta vpis. Če pa je bila pravica prenesena na novega imetnika, na podlagi vpisa, ki je začel učinkovati pred učinkom popravnega vpisa, pa popravni vpis proti tej osebi ni več dovoljen. Izjema velja v primeru, če nov imetnik pravice, za katerega bi odprava pomote imela posledice, s popravo soglaša. Gre za eno od izpeljav načela formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - trditveno in dokazno breme - dokazni standard verjetnosti - odgovornost za skrite napake - upravljanje skupnih delov stavbe - manjvrednost nepremičnin
Pri ureditvenih začasnih odredbah, pri katerih je predlog enak tožbenemu zahtevku,je treba upoštevati, da ne gre le za "matematični" izračun potencialnih posledic za vsako od strank. Večjo težo je treba dati položaju dolžnika, ki mora nekaj izpolniti, čeprav njegova obveznost še ni pravnomočno ugotovljena in čeprav ni izkazano, da upniku grozi težko nadomestljiva škoda. Le če so posledice v primeru neizdaje začasne odredbe za upnika bistveno bolj neugodne, kot bi bile posledice za dolžnika, če bi bila začasna odredba izdana, so izpolnjeni pogoji za izdajo ureditvene začasne odredbe po tretji alineji prvega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Drugačna razlaga bi pomenila, da so pogoji za izdajo začasne odredbe praktično vedno izpolnjeni.
ZP-1-UPB3 člen 8, 26, 26/6. ZCes-1 člen 78, 78/7, 78/8. ZCes-2 člen 89, 147. ZJC člen 86.
zakonski znaki prekrška - trajajoč prekršek - nezavestna malomarnost - omilitev kazni - varnost cestnega prometa - postavitev reklamnih objektov - državna cesta
Za trajajoči prekršek je tako značilno, da storilec dlje časa vzdržuje protipravno stanje, pri čemer je vzdrževanje takega stanja sestavni del zakonskega opisa (storilec "uporablja" objekte). Dokler protipravnost ni odpravljena, o zastaranju ni mogoče govoriti. Ker so se objekti brez soglasja uporabljali najmanj še 13. 5. 2022, je bil ugovor zastaranja pravilno zavrnjen.
Ker torej gre za prekršek, ki je lahko storjen iz malomarnosti, odgovorna oseba pa bi se ob potrebni pazljivosti morala zavedati, da se objekte za oglaševanje lahko uporablja le, če so bili postavljeni s soglasjem pristojnega organa, se storilca na zmoto ne moreta sklicevati.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa - milejši ukrep - hišni pripor
Sodišče prve stopnje je natančno obrazložilo obstoj ponovitvene nevarnosti, ki se kaže predvsem v številčnosti izvršenih kaznivih dejanj, za katere so predpisane visoke zaporne kazni. Tako je zaključilo, da je obdolženec vztrajen, ob tem pa tudi ugotovilo, da ob predpisanih zdravilih s strani psihiatrinje zlorablja prepovedane droge ter živi neurejeno in je brez zaposlitve.
Poseg v osebno svobodo obdolženca je sorazmeren s potrebo po zagotovitvi varnosti ljudi, predvsem mladoletnih oškodovank.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pripor nujno potreben ukrep ter milejši ukrepi ne bi bili uspešni, saj noben milejši ukrep ne zagotavlja stalnega nadzora in posledično ne bi zagotovil, da obdolženi na prostosti dejanja ne bi ponovil. Na navedeno prepričljivo kaže obdolženčeva vztrajnost pri izvrševanju raznovrstnih kaznivih dejanj ter uživanje prepovedanih drog. Obdolžencu ni za zaupati, da milejših ukrepov ne bi zlorabil in nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj.
ZOro-1 člen 8, 8/6, 24, 24/1, 24/2, 24/3, 62, 81, 81/1, 81/1-1, 81/1-6, 81/2. ZPrCP člen 107, 107/1. ZP-1-UPB3 člen 66, 66/2.
nošenje in prenos orožja - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - zanesljivost posameznika - dokazovanje - prosta presoja dokazov - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo - zahteva za sodno varstvo - zaseg orožja - obligatoren odvzem orožja
Prenašanje orožja pomeni povečano nevarnost za storilca in okolico, kar terja izpolnjevanje strožjih varnostnih zahtev. Pod vplivom alkohola je zato vsakdo, pri katerem se ugotovi, da je užival alkohol. Le s popolno prepovedjo uživanja alkohola je mogoče zagotoviti, da ne bi prihajalo do nesreč zaradi alkohola (ko bi storilec napačno ocenil svojo "zanesljivost").
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Izvedenka je ob izdelavi izvedenskega mnenja upoštevala bistveno drugačno dejansko stanje od tistega, ki je opisano v obtožnici in je podlaga za podaljšanje pripora, zato sodišče prve stopnje mnenja izvedenke glede obdolženčeve ponovitvene nevarnosti pravilno ni upoštevalo kot relevantno.
Okoliščine, kot jih je izpostavilo sodišče prve stopnje, utemeljujejo zaključek o visoki stopnji ponovitvene nevarnosti obdolženca, čeravno zaradi kaznivih dejanj še ni bil obsojen. Obdolženec naj bi oškodovanca napadel brez vsakršnega povoda, ob tem, ko naj bi mu bil slednji prijateljsko naklonjen, kar vodi v zaključek, da naj bi bil obdolženec povsem nepredvidljiv.
OZ člen 30, 30/3, 332, 442, 442/2, 442/3. ZPP člen 183. ZOEE člen 1.
pogodba o dobavi električne energije - stalna poslovna zveza med strankama - molče obnovljena pogodba - primerna kupnina - plačilo dobavljene električne energije - nasprotna tožba - materialni pobot - pisnost
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala biti zavrnitev pisna. Pogodbe o dobavi električne energije je v spornem obdobju urejal Zakon o oskrbi z električno energijo, ki je zanje zahteval pisno obliko. Za pisnost zadošča, da sta ponudba in sprejem ponudbe pisna, enako pa pri uporabi tretjega odstavka 30. člena OZ nujno velja tudi za zavrnitev ponudbe.
ZSReg člen 17, 17/1, 33, 33/1, 33/2. ZGD-1 člen 481, 482.
prenos poslovnega deleža - predkupna pravica družbenika - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - kavza pogodbe - nedopusten nagib - izključitev družbenika - veljavnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža v d.o.o. - pravni interes za udeležbo v registrskem postopku - prekinitev postopka
Sodišče pri presoji, ali ima nekdo pravni interes, ne ugotavlja utemeljenosti navedb iz ugovora. Udeleženca sta družbenika subjekta vpisa. Glede na to, da trdita tudi, da je pogodba o prenosu poslovnega deleža neveljavna, ker je bil odsvojitelj že pred tem izključen iz družbe, gotovo imata pravni interes v tem registrskem postopku, saj je velikost njunega poslovnega deleža odvisna od veljavnosti pogodbe, ki je podlaga o vpisu (posledica izključitve družbenika je sorazmerno povečanje poslovnih deležev).
Ničnost učinkuje ex tunc ter učinkuje zoper vse, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da nična terjatev (in z njo povezana ločitvena pravica) ne more biti predmet prenosa na novega upnika.
OZ člen 311, 312, 312/2, 315, 315/1, 421, 421/2. ZIZ člen 24.
cesija - anticipirana plaščna ali globalna cesija - razpolagalni pravni posel - nastanek terjatve - pobot - načelo nevtralnosti dolžnikovega položaja - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve
Pogodba je bila sklenjena leta 2013, ko terjatev, ki je predmet tega postopka, še ni nastala. Po svoji naravi gre zato za tako imenovano anticipirano (vnaprej dogovorjeno) cesijo, ki pridobi pravni učinek šele z nastankom konkretne terjatve. Pogodba o cesiji je namreč po svoji pravni naravi razpolagalni pravni posel. To pomeni, da s cesijo prehaja terjatev iz premoženja cedenta v premoženje cesionarja. To pa je možno šele, ko cedent pridobi razpolagalno sposobnost. Pogoj za razpolagalno sposobnost cedenta je najmanj, da je terjatev v njegovem premoženju. V predmetni zadevi je do cesije zato prišlo šele z nastankom terjatve, to je 4.10.2024, in ne že v letu 2013.
Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da je bil dolžnik o odstopu obveščen že v letih 2014 in 2015, ko je na poziv upnika plačal dve terjatvi iz naslova pravdnih stroškov cedenta, prisojeni v drugih pravdnih zadevah, in da je zato izgubil pravico do uveljavljanja pobota. S takim stališčem se pritožbeno sodišče (glede na opisane okoliščine primera) ne strinja. Ker je pravni učinek cesije nastal šele 4.10.2024, je najprej takrat lahko nastal tudi pravni učinek obvestila o odstopu terjatve. Drugačna razlaga bi pomenila, da dolžnik, še preden sploh postane dolžnik, izgubi možnost ugovorov iz osnovnega razmerja med njim in cedentom, in bi bila v nasprotju z načelom nevtralnosti dolžnikovega položaja.
SPZ člen 66, 66/1, 92, 100. ZPP člen 8, 286, 339, 339/2, 339/2-14.
izročitev nepremičnine v soposest in souporabo - solastnina - solastninska pravica - varstvo solastninske pravice - upravičenja solastnika - uporaba solastniškega dela nepremičnine - pravica do posesti solastne nepremičnine - izročitev ključev - dokazna ocena - pravočasen dokazni predlog - pomanjkljivosti zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti
Ali je tožnica želela doseči soposest in souporabo nepremičnine že pred vložitvijo tožbe na izročitev ključev ali pa jo je dotlej zanimal le denar, ni odločilnega pomena za njen uspeh v pravdi. Odločilno je, da soposesti oziroma dostopa do nepremičnine nima, da ga zahteva in se toženec temu upira.
ZZK-1 člen 38, 38/3, 146, 148, 148/1, 148/1-5. SPZ člen 66, 66/3.
zemljiškoknjižni postopek - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka - predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga - pogoji za dovolitev vpisa - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - izpolnjevanje pogojev za vpis - listine, ki so podlaga za vpis - zakonita predkupna pravica solastnika
ZZK-1 nikjer ne določa, da je potrebno zemljiškoknjižnemu predlogu, ko je predmet pravnega prometa idealni delež na nepremičnini, predložiti še izjavo drugega solastnika, da svoje predkupne pravice ne uveljavlja. Določba petega odstavka 148. člena ZZK-1, na katero se sklicujeta udeleženca v pritožbi, govori o izpolnjenosti drugih pogojev za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon (poudarek sodišča druge stopnje), in je jezikovno jasna. Sankcijo za kršitev prodajalčeve obveznosti, da ponudi nakup svojega deleža drugemu solastniku, mora slednji uveljavljati v pravdi.
najemna pogodba - najemna pogodba za poslovni prostor - najemna pogodba za določen čas - prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor - razlaga pogodb - skupni namen pogodbenikov - vlaganja najemnika
Načeloma za najemne pogodbe za poslovne prostore, sklenjene v času veljavnosti ZPSPP za določen čas, velja, da odpoved ni možna. Najemna pogodba za določen čas preneha s pretekom časa, pred tem pa le iz krivdnih razlogov. Sodna praksa je sicer to pravilo omilila in dopustila drugačne dogovore med strankami. Ker pa gre za izjemo od pravila, mora biti tak dogovor izrecen in soglasen.
FINANČNO POSLOVANJE - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00085684
ZPPDFT člen 17, 45, 50, 54, 54/1, 54/1-3.
splošni pogoji - pogodba o ustanovitvi in vodenju trr - odpoved pogodbe - osebni podatki - preprečevanje financiranja terorizma - preprečevanje pranja denarja - težko nadomestljiva škoda
V Splošnih pogojih je zapisano, da je razlog za odpoved Pogodbe tudi, če se uporabnik ne odzove na poziv Banke po posodobitvi matičnih in drugih podatkov. V predmetni zadevi se je upnik odzval, sporočil je objektivne razloge, da zakonita zastopnika ne moreta priti takoj, ter predlagal prihod v največ dveh mesecih. Ob takem dejanskem stanju ni pogojev za odpoved Pogodbe. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je upnik najmanj verjetno izkazal, da (še) ni kršil Pogodbe.
Značilnost zakupa (najema) je odplačna narava, saj je kavza tega razmerja odplačno zagotavljanje možnosti rabe stvari (587. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Za posodbeno pogodbo pa je značilno, da se stvar izroča v neodplačno rabo (579. člen OZ). Posodbena pogodba je vedno brezplačna, sicer ne gre za posodbeno, ampak za zakup (najem).