KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00068214
ZKP člen 95, 95/1, 95/4, 285.c, 285.c/1,285.č, 285.č/6.. KZ-1 člen 49, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - pravni pouk obdolžencu - predobravnavni narok - priznanje krivde - pogoji za sprejem priznanja krivde - kazenska sankcija - odmera kazni - omilitev kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - stroški kazenskega postopka
Po kratkem posvetovanju obtoženca z zagovornikom, je obtoženec izjavil, da krivdo po obtožbi prizna. Povedal je, da ne prereka nobenega dejstva, kot mu je očitano in da je storil kaznivo dejanje na način in v opisanih časovnih in krajevnih okoliščinah, kot je navedeno v izreku odločbe. Na dodatno vprašanje je odgovoril, da je priznanje krivde dano prostovoljno in da ga v to ni nihče prisilil. Predsednica senata ga je ponovno poučila, da je priznanje krivde, v kolikor ga bo predsednica senata s sklepom sprejela, nepreklicno, nakar je obtoženec ponovno izjavil, da je pravni pouk razumel in da vztraja na dani izjavi o krivdi. Šele za tem je predsednica senata priznanje krivde sprejela in nato obrazložila, da iz spisovnih podatkov in dokazov, ki se nahajajo v spisu, izhaja, da je priznanje obtoženca podprto z listinskimi dokazi.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00065900
SPZ člen 132.. OZ-UPB1 člen 88.. ZIZ-UPB4 člen 178, 200.a.
pogodba o finančnem leasingu - komisorni dogovor - ničnost pogodbe - delna ničnost pogodbe - prodaja nepremičnine v izvršbi
Pogodba pa samo zaradi tega, ker ne ureja metode za določitev vrednosti nepremičnine v primeru prodaje, oziroma za primer, da prodaja ni možna, in ker ne ureja položaja, ki se ni zgodil, to je, da bi bila vrednost nepremičnine višja od vrednosti terjatve, ni nična. Po 88. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Prav za tak primer gre v predmetni zadevi. Namen (in tudi odločilen nagib za sklenitev) Lizing pogodbe je bilo financiranje nakupa nepremičnin, pogodba lahko obstane ne glede nato, da nekatera vprašanja niso bila urejena. Če določena vprašanja niso urejena, to pomeni, da je treba razložiti vsebino posameznih pogodbenih določb ali pa je treba neposredno uporabiti določbe zakona. Ob upoštevanju določb OZ in splošnih razlagalnih pravil (skladnost s pravnimi načeli, razlaga v korist stranke, ki pogodbe ni pripravila, razlaga v korist šibkejše stranke) se mora vrednost nepremičnin upoštevati v vsakem primeru (tudi če ne pride do prodaje), njihova vrednost pa mora biti ugotovljena na za lizingojemalca najbolj ugoden način, seveda ob upoštevanju objektivnih tržnih pogojev.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1(a).
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - pogodbeno razmerje - zakonita subrogacija
Ker velja avtonomna razlaga posameznih institutov, povedano pomeni, da pri zakoniti subrogaciji ne gre za zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji v smislu Uredbe 1215/2012.
preprečevanje zaposlovanja in dela na črno - globa za prekršek - izrek opomina
Pritožniki so pojasnili, da je do zaposlitve prišlo zaradi posebnih razmer (bolezen zaposlenega varnostnika in organizacija prireditve), do zaposlitve je prišlo med vikendom, delodajalec je prijavo podal tri dni po sklenitvi pogodbe, storilci za istovrstni prekršek še niso bili kaznovani, s prekrškom ni nastala nobena škoda. Na podlagi drugega odstavka 21. člena Zakona o prekrških se sme opomin izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, storilec pa je pred izdajo odločbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost. Ob upoštevanju prej opisanih okoliščin, predvsem pa dejstva, da gre za prvi tovrstni prekršek, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločbo o sankciji spremenilo, tako da je namesto globe vsem trem storilcem izreklo opomin.
BANČNO JAVNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00066116
ZGD-1-UPB3 člen 38.a, 263, 270.a, 281.b.. ZBan-1I člen 164, 166, 167.. ZUKSB člen 2, 2/2.. Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank (2013) člen 16, 16/2.
odškodninska odgovornost članov uprave - nasprotje interesov - soglasje nadzornega sveta - vzročna zveza
Pritožniki ne morejo uspeti niti s sklicevanjem na 164. člen v zvezi s 166. in 167. členom takrat veljavnega ZBan-1, saj so ti členi urejali največjo možno izpostavljenost banke proti posameznim osebam v posebnem razmerju z banko. Ne gre torej za specialno določbo v razmerju do 270. a člena ZGD-1, ki ureja vprašanje obvladovanja konflikta interesov.
Drži sicer, da se Uprava mora zanesti na svoje strokovne službe. Vendar bi predlogom služb brez zadržkov lahko sledila kvečjemu v primeru, da iz njihovih poročil ne izhajajo nobena opozorila. V predmetni zadevi je strokovna služba opozarjala na kreditno nesposobnost kreditojemalca pod predpostavko enakega obsega in uspešnosti poslovanja, zato bi Uprava morala pred odločitvijo po potrebi pridobiti dodatne informacije, predvsem pa razpravljati o razlogih za in proti dodelitvi kredita in o tem, kakšno tveganje predstavlja odobritev dodatnega kredita A. d.d. ter kako kredit ustrezno zavarovati.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice - pravnomočna sodna odločba - potrdilo o pravnomočnosti sodbe - overjen prepis sodbe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - stanje zemljiške knjige ob vpisu - sodba sodišča prve stopnje - sodba sodišča druge stopnje - prekinitev postopka - vložitev ustavne pritožbe
ZZK-1 v 4. točki prvega odstavka 142. člena določa, da mora biti na overjenem prepisu odločbe, ki je podlaga za vpis, tudi potrdilo o pravnomočnosti, če zakon določa, da je podlaga za vpis pravnomočna odločba, in se vpis zahteva na podlagi odločbe sodišča. To določbo je treba razlagati skladno z njenim namenom, to je, da je vpis pravic mogoč samo na podlagi pravnomočnih sodb ter ob upoštevanju načela formalnosti. To pa pomeni, da mora že iz listin izhajati, da je sodba pravnomočna. Če je podlaga za vpis samo prvostopenjska sodba, je zato nujno, da vsebuje potrdilo o pravnomočnosti. Če pa je podlaga za vpis sodba višjega sodišča, s katero je bilo odločeno o pritožbi in s katero je bila sodba sodišča prve stopnje v celoti spremenjena (kot je to v predmetni zadevi), pa pravnomočnost izkazuje že sama sodba Višjega sodišča.
nadomestna sodba - pogoji za izdajo - vmesna sodba
S 343.a členom ZPP je uvedena možnost, da sodišče prve stopnje na podlagi vložene pritožbe izda novo sodbo, ki nadomesti sodbo, ki se s pritožbo izpodbija, in s katero to kršitev odpravi. Vendar pa je uporaba tega instituta izrecno dopustno le glede absolutnih bistvenih procesnih kršitev iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP. Ker te kršitve z izdajo vmesne sodbe niso bile storjene, je sodišče prve stopnje neutemeljeno izdalo nadomestno sodbo.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - delna sodba - zamudna sodba
Pri presoji deležev na skupnem premoženju je treba izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja. Ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja delež na celotnem skupnem premoženju in ne le na posamezni stvari, ki sodi v skupno premoženje. Zato se o deležih na skupnem premoženju odloča na podlagi celovite presoje razmerij med zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, in potem, ko sodišče ugotovi obseg vsega skupnega premoženja. Drugačen pristop sodišča, ko pri svoji odločitvi ni enotno in celovito obravnavalo vsega skupnega premoženja, ni pravilen.
denarna odškodnina - malomarno zdravljenje - izvedenstvo - dokaz z zaslišanjem izvedenca - mnenje drugih izvedencev - dodatno izvedensko mnenje - bolnišnično zdravljenje - bistvena kršitev določb postopka
Morebitne pomanjkljivosti ali nejasnosti v izvedenskem mnenju se prvenstveno odpravljajo z dopolnitvijo mnenja in zaslišanjem izvedencev; šele če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev. V konkretnem primeru je prišlo do dopolnitve mnenj, ker je bilo treba razjasniti določena dejstva tudi zato, ker so se tekom postopka zaradi novih navedb odpirala dodatna vprašanja. Mnenje Komisije za tožnico ni ugodno, a to ne pomeni, da so izvedenci pristranski ali nestrokovni; lahko pomeni to, da je dejansko stanje v zadevi drugačno, kot ga stranka zatrjuje.
Trditve tožencev, da naj bi bil tožnikov obračun sporen in samovoljen, so ostale na ravni pavšalnosti, zato jih sodišče prve stopnje niti ni moglo preizkusiti. Pritožbena zatrjevanja, da naj bi sodišče prve stopnje ignoriralo navedbe tožencev in da je preprosto sprejelo navedbe tožnika, že iz tega razloga niso utemeljena.
Tožnik je oba obračuna natančno specificiral, obrazložil vsako od postavk ter obenem predložil izpiske iz poslovnih knjig, ki se z obračuni ujemajo. Zaradi tega sodišče prve stopnje ni imelo razlogov, da bi dvomilo v pravilnost teh obračunov in posledično tudi ni pritegnilo v postopek izvedenca finančne stroke. Podalo je ustrezne razloge, zakaj tega dokaza, ki ga je sicer predlagal tožnik, ni izvedlo, in zakaj je sledilo obračunom tožnika.
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je tožnik veljavno odstopil od pogodbe šele leta 2017 in tedaj prevzel posest nepremičnin. Navedbe tožencev, da je bilo medsebojno razmerje prekinjeno že leta 2013, so bile implicitno zavrnjene. Poleg tega so bile trditve glede zastaranja navržene, brez ustrezne specifikacije, kdaj točno naj bi začelo to zastaranje teči (omenja se zgolj leto 2013) ter za katere terjatve in kdaj naj bi nastopilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065891
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.. ZKP člen 285.c.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - vezanost na opis dejanja - pravna opredelitev - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - povzročitev nevarnosti za življenje in zdravje
Kadar storilec izjavi, da priznava krivdo po obtožbi, predsednik senata v smislu 285.c člena ZKP presodi tudi, ali je priznanje podprto z drugimi dokazi, pri čemer je vezan le na opis dejanja v obtožbi, ne pa tudi na njegovo pravno opredelitev. Zato sodišče, ko sprejme priznanje krivde, vendar se s pravno kvalifikacijo v obtožbi ne strinja, ni dolžno zavrniti priznanja krivde, temveč lahko dejanje samo drugače pravno opredeli.
Sama vožnja v prtljažniku pa sama zase nujno še ne pomeni izpostavljanje nevarnosti, saj je tak potnik praviloma v enakem položaju kot tisti, ki sedi v potniški kabini na sedežu, vendar ni privezan z varnostnim pasom. Vsaka kršitev pravil cestnega prometa pa še ne pomeni izpostavljanja nevarnosti za življenje in zdravje potnikov, kot to meni pritožba, temveč morajo biti podane še druge objektivne ali s strani storilca subjektivne okoliščine, ki utemeljujejo kvalificirano obliko kaznivega dejanja po šestem odstavku 308. člena KZ-1.
V tej zvezi je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zavzelo tudi pravilno stališče, da bi bil lahko ničen kvečjemu le pravni posel, s katerim je delniška družba dala finančno pomoč pri pridobivanju delnic, ne pa tudi pravni posel, ki je podlaga za pridobitev delnic (248. člen ZGD-1 in 43. člen ZBan-1). Pridobitelj delnic, ki od delniške družbe prejme finančno pomoč, namreč ostane lastnik delnic, ker prepoved finančne pomoči ne sega na pravni posel med odsvojiteljem in pridobiteljem delnic.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - odločilno dejstvo - nevročitev pripravljalne vloge - razveljavitev prvostopenjske sodbe - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Tožnik je trditve o dogodku, do katerega je prišlo, ko se je konec avgusta poskusil vseliti v stanovanje, postavil že v vlogi z dne 24.9.2021. Navedena vloga toženki ni bila vročena. Ker se zato o teh odločilnih ugotovitvah ni mogla izjaviti, ni bila deležna poštenega sojenja. Kršena ji je bila pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074796
KZ-1 člen 50, 51, 74, 74/1, 77a, 186, 186/1, 186/3, 186/5,. ZKP člen 149a, 150, 150/1, 150/1-1, 235a, 235a/1, 371, 371/1, 371/1-5, 371/1-8, 372, 372-1, 385, 498. ZNDM-2 člen 29. ZCS-1 člen 27, 27/1, 27/1-1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - obteževalne in olajševalne okoliščine - omilitev kazni - prekoračitev obtožbe - obtožba upravičenega tožilca - prikriti preiskovalni ukrepi - hudodelska združba - odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - nedovoljeni dokazi - tajno opazovanje in sledenje - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - nujnost in sorazmernost ukrepa - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - pregled prevoznega sredstva - odveza varovanja zaupnosti - odvzem predmetov - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Pravilna je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da gre pri ugotovitvi, da obtoženi A. A. tudi posoja telefon, za naključno pridobljen dokaz, ki ni neposredna posledica operativnega dela policije temveč ravnanja obtoženega A. A.mpare samega, za katerega pa je bilo prisluškovanje zakonito odrejeno.
Iz obrazložitve odredbe opr. št. Pp 8/13 z dne 6.3.2014, s katero so bili izpodbijani ambientalni prisluhi v B. B. vozilu odrejeni, je razvidno, da je preiskovalna sodnica nujnost posega za doseganje zastavljenih ciljev videla v tem, da je s strani tožilstva predlagani ukrep tisti, ki lahko, prav zaradi zaupnosti in prepričanja o varnosti in nedotakljivosti vozila kot tistega prostora, ki lahko obema osumljenima, t.j. B. B. in F. F. nudi navidezno zaščito in po drugi strani mesto, kjer dejansko prav iz tega razloga prihaja do konkretnih pogovorov v zvezi s podrobnostmi izvrševanja kaznivih dejanj. Tak test nujnosti pa je preiskovalna sodnica dopolnila s tem, ko je ocenila, da prav zaradi zgoraj navedene okoliščine pomeni izvajanje odrejenega ukrepa edino možnost za pridobitev konkretnih podatkov o tem, kje so začetne in kje končne destinacije transporta mamila in o osebah, ki so na tak ali drugačen način s tem povezane.
Predsednica senata sicer pravilno ugotavlja, da je zagovornik obtoženega B. B. že na glavni obravnavi dne 11.9.2019 sodišču očital, da bi moralo v zvezi s zaslišanjem tajnih opazovalcev postopati po 235.a čl ZKP in zahtevati odvezo dolžnosti varovanja tajnosti (listovna št. 8531), hkrati pa je tudi pravilna njena ugotovitev, da je predlog obrambe bil sodišču dan le pogojno in sicer je zagovornik tedaj dejal, da "predlaga, da se v primeru, ko bodo, če bodo, izvajalci tajnega opazovanja 1008, 0012 in 1007 odgovarjali s sklicevanjem na metodiko in taktiko, da sodišče opravi predpisani postopek po 235.a členu ZKP". Ravno zaradi pogojnosti takega predloga tako sodišče ni imelo podlage za postopanje po slednje navedeni določbi oziroma za to, da bi sodišče lahko predstojniku pristojnega organa policije lahko poslalo obrazloženo zahtevo sodišča za odvezo dolžnosti varovanja tajnosti priče iz 1. točke 235.a člena ZKP.
Sicer pa je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obtoženec možnost zaslišanja tajnega opazovalca z delovno številko 1006 imel in tako tudi imel možnost preveriti pravilnost in verodostojnost poročila o tajnem opazovanju, zato dejstvo, da priča na vprašanja, ki so se nanašala na sam potek tajnega opazovanja zaradi dolžnosti varovanja tajnosti ni odgovorila, samo po sebi še ne ustvarja dvoma v pravilnost in verodostojnost poročila o tajnem opazovanju zlasti glede na to, da je bila pritožniku z drugimi vprašanji dana zadostna možnost preveriti verodostojnost poročila.
Pritožbeno sodišče v zvezi s samim potekom zaustavitve obsojenega G. G., pregledom A. A. vozila, s katerim se je obsojeni G. G. pripeljal na mejni prehod in samim zasegom mamila, nikakršnih pomislekov nima. Policija je za ravnanje, kakor je opisano zgoraj, imela podlago v 29. členu Zakona o nadzoru državne meje (Ur. list 35/2010 z dne 3.5.2010), v katerem je bilo v času postopka določeno, da če je podan sum, da oseba v prevoznem sredstvu prevaža prepovedane predmete, sme policist preiskati prevozno sredstvo, kar pomeni podroben pregled vseh delov, vključno z razstavljanjem posameznih delov prevoznega sredstva. Prav tako so imeli carinski delavci podlago za svoje ravnanje v določbi 1. točke prvega odstavka 27. člena tedaj veljavnega Zakona o carinski službi, ki je določal, da uniformirani carinik in uniformirani inšpektor zaradi odkrivanja kršitev carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna služba na območju celotne republike Slovenije, med drugim lahko spremljata, ustavita, pregledata in preiščeta vsako prevozno sredstvo, pri čemer se preiskava prevoznega ali prenosnega sredstva po določbi četrtega odstavka iste določbe lahko opravi v primeru razlogov za sum kršitve carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, katerih izvajanje je v pristojnosti službe in pomeni podroben pregled vseh delov prevoznega sredstva, vključno s stvarmi v njem in pri katerem se lahko za pregled posameznih delov prevoznega ali prenosnega sredstva oziroma stvari v njem uporabijo tehnični pripomočki in prevozno ali prenosno sredstvo tudi razstavijo.
S tem, ko je sodišče prve stopnje obtoženemu A. A. v ponovljenem sojenju za nižjo kriminalno količino izreklo enako dolgo prostostno kazen treh let in šestih mesecev zapora je sodbo v bistvu spremenilo v obtoženčevo škodo, kljub temu, da se državni tožilec zoper prejšnjo sodbo sploh ni pritožil. Zaradi navedenega je bilo tako potrebno pritožbi obtoženčevega zagovornika v tem delu ugoditi in izpodbijano sodbo v izreku o kazenski sankciji, izrečeni obtoženemu A. A. spremeniti tako, kakor je to razvidno iz izreka.
ZZK-1 člen 13, 13/2, 13/2-1.. SPZ člen 38, 38/4.. ODZ paragraf 364.c.
obligacijska pravica prepovedi odtujitve in obremenitve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - pogodbeno dogovorjena prepoved odsvojitve in obremenitve - učinek pogodbeno dogovorjene prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine
Pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve med zapustnico in njeno sestro ima le obligacijsko pravni učinek, ne more pa imeti tudi absolutnega učinka, saj te prepovedi ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo. Paragraf 364.c ODZ vsebuje smiselno enako določbo, kot jo sedaj vsebuje SPZ v četrtem odstavku 38. člena. Iz navedene določbe izhaja, da ima pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve v obravnavanem primeru le obligacijskopravni učinek, ne more pa imeti absolutnega učinka, in je tako v skladu z določbami ODZ, kot sedaj veljavnim SPZ ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo.
nenavzočnost zagovornika - preložitev glavne obravnave - povzročitev stroškov postopka po svoji krivdi - opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - substitut odvetnika - nujna zadeva - zahtevnost zadeve
Odločitev o tem, ali se prošnji za preložitev obravnave ugodi, je odvisna od več okoliščin, predvsem pa od tega, ali je zadeva nujna in za kakšno procesno dejanje se preložitev nanaša kakor tudi, ali je podana realna možnost, da se zagovornik nadomesti s substitutom. V konkretnem primeru zadeva ni bila priporna oz. nujna iz drugih razlogov, obsojenec pa je zagovornico pooblastil za zagovarjanje že v začetku postopka in ker je šlo za relativno hudo kaznivo dejanje, je povsem razumljivo, da je želel, da ga pooblaščena odvetnica zagovarja tudi na glavni obravnavi, ko bo podal zagovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSK00064472
Odvetniška tarifa (2015) člen 3.. ZGD-1-UPB3 člen 50, 52, 52/3, 512.. ZPP-UPB3 člen 163, 163/3.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - stroški postopka - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve - pravočasna priglasitev - pravočasna priglasitev stroškov postopka
Poglobljeno poznavanje tematike med družbenikoma ne predstavlja merila, ki bi utemeljevalo višje vrednotenje storitve po 3. členu OT. Glede na okoliščine primera in uporabo tujega jezika zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da se opravljena odvetniška storitev v tem postopku približuje spodnji meji zahtevnosti in je tako ustrezna osnova za odmero nagrade 500 točk.
ZPP člen 8, 212, 286, 286/3, 339, 339/2, 339/2-12.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - solastnina - dostop do javne ceste - načelo dispozitivnosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - sklepčnost tožbe - sodba na podlagi pripoznave - prepoved odločanja o isti stvari - identiteta spora - dokazna ocena - lastninska pravica na delu parcele - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - pravnomočno razsojena stvar
S tem, ko je sodišče v tožbeni zahtevek zaradi jasnosti dodalo besedilo, ki ga citira pritožnica, ni prekoračilo tožbenega zahtevka, saj ni ugotovilo nekaj več (maior), niti kaj drugega (aliud) od tistega, kar je bilo zahtevano.
Ni mogoče slediti pritožnici, da bi sodišče v tem pravdnem postopku moralo urediti služnost dostopa do novega gospodarskega poslopja, saj bi to pomenilo poseg sodišča v načelo dispozitivnosti, ki je v sferi posameznih strank postopka.
Glede samega priznanja krivde ne more biti dvoma, da je bila to zavestna in prostovoljna odločitev obtoženca samega in ni šlo za dogovarjanje med njim in državno tožilko (in njegovo zagovornico), ki bi "rezultirala v sporazumu o priznanju krivde", kar pritožnik v pritožbi večkrat neutemeljeno in v nasprotju s spisovnimi podatki izpostavlja.
Šesti odstavek 285.č člena ZKP izrecno določa, da se obrazložitev sodbe, ki temelji na priznanju krivde, omeji samo na ugotovitev, da je obtoženec priznal krivdo pred predsednikom senata, ki je dano priznanje sprejel. Iz zapisnika o predobravnavnem naroku izhaja, da je predsednica senata pred sprejemom sklepa o priznanju krivde presodila, da je priznanje jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. To je tudi obrazložila že na samem naroku, kot tudi v drugi točki izpodbijane sodbe. Poleg tega je treba še pojasniti, da je predsednica senata opravila predobravnavni narok na podlagi obtožnice, ki je postala pravnomočna po tem, ko je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje zavrnil ugovor obtoženčeve zagovornice s sklepom z dne 20.9.2022, kar pomeni, da je šlo pred priznanjem krivde za visoko stopnjo verjetnosti, da je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil, zato je predsednica senata na podlagi priznanja krivde, ki je bilo podprto z dokazi, utemeljeno prišla do prepričanja o njegovi krivdi (drugi odstavek 3. člena ZKP).