KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065150
ZKP člen 8, 8/2, 8/6, 371, 371/2, 392, 392/1.. URS člen 62.
vročitev obtožnice obdolžencu - prevod obtožnice - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - pravica do prevajanja - pouk o pravici do uporabe svojega jezika - pouk o pravici do prevajanja - bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sodbe
Obtožencu je bila vročena (le) sodba v pisnem prevodu v njegov jezik (paštu), pritožnik pa ima prav, da obtožencu niso bili pisno prevedeni ostali dokumenti, predvsem ni bila prevedena in obtožencu v tej obliki vročena obtožnica. O pravici do prevajanja in tolmačenja obtoženec tudi ni bil poučen tako kot določa šesti odstavek 8. člena ZKP. Pravica do uporabe svojega jezika v postopku spada med temeljne človekove pravice (62. člen Ustave RS), pravica do tolmačenja in prevajanja pa omogoča, da obdolženec v polni meri uveljavlja pravico do obrambe, s čimer se mu zagotovi pravičen postopek.
V obravnavani zadevi ima pritožnik prav, da vročitev obtožnice ni bila pravilno opravljena, saj iz podatkov spisa izhaja, da je obtoženčev jezik paštu jezik in da ne razume in ne govori slovenskega jezika. Pravici do prevajanja se stranka oziroma drug procesni udeleženec lahko odpove, vendar samo, če zna jezik, v katerem teče postopek. Vročitev obtožnice v slovenskem jeziku in njen ustni prevod, kot je bilo v obravnavani zadevi, ni mogoče šteti kot pravilen način vročitve obtožnice.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - begosumnost - tuj državljan - navezne okoliščine
Dejstvo je, da obdolženca kot državljana A. na ozemlje naše države ne vežejo nobene okoliščine, kar glede spričo teže očitanega mu kaznivega dejanja tudi po oceni pritožbenega sodišča potrjuje konkretno nevarnost, da bi na prostosti zapustil našo državo in se s tem izognil uspešni izvedbi kazenskega postopka.
Očitno je obdolženec tudi glede na to, da naj bi zaradi izvršitve kaznivega dejanja prišel iz B. v našo državo, zelo mobilen, kar bi še dodatno oteževalo zagotovitev njegove navzočnosti, kolikor bi se znašel na prostosti. Zato se ne gre strinjati s pritožnikom, da bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo morebitnih milejših ukrepov, katerih pa pritožba tudi ne konkretizira in jih v tej smeri spričo tega ni bilo mogoče preizkusiti.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51.
stroški in nagrada sodnega cenilca - odmera nagrade - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - rast cen
Določba 51. člena Pravilnika je podnormirana in kot taka po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni samostojne podlage, ki cenilcu omogoča zahtevo za zvišanje nagrade, sodišču pa, da cenilcu tako zahtevano povišanje prizna.
pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe - pooblaščenec pravne osebe - zahteva za sodno varstvo - upravičenec za vložitev zahteve za sodno varstvo
ZP-1 dovoljeni nabor zastopnikov pravne osebe opredeljuje v 92. členu, pri čemer med drugim navaja tudi pooblaščenca, ki ga pisno ali ustno na zapisnik za zastopanje pooblasti kolektivna uprava pravne osebe ali njen zastopnik. Glede na navedeno razlago, lahko oseba, ki ima pisno pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe, vloži zahtevo za sodno varstvo v imenu pravne osebe.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 8.. ZIZ člen 38, 38/5.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1, 114.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - potrebnost stroškov za izvršbo - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - stroški, potrebni za opravo izvršbe - skrbnost dobrega strokovnjaka
Izvršitelj skladno s skrbnostjo dobrega strokovnjaka pri opravljanju izvršilnih dejanj dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Glede na to je treba tudi pri odločanju o stroških delovne sile izvršitelja presoditi, ali je bila odločitev za izbiro selitvenega servisa izven območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan izvršitelj in kjer se opravlja izvršba, v skladu z načelom ekonomičnosti in je bil posledično strošek delovne sile oziroma priglašene kilometrine v resnici potreben.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23.. ZVPSBNO člen 2.. ZPP člen 458, 458/1.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - dolgotrajnost kazenskega postopka - oškodovanci v kazenskem postopku - pravica do odškodnine - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
ZVPSBNO sicer pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja priznava tudi oškodovancem v kazenskem postopku, vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je ta pravica povezana s civilnim vidikom njihove udeležbe v kazenskem postopku, torej z vloženim premoženjskopravnim zahtevkom. Pravilno je izhajalo iz vsebine 6. člena EKČP in 23. člena Ustave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00069863
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1. KZ-1 člen 300.
predlog za obnovo kazenskega postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - novi dokazi - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki
V skladu s prvim odstavkom 413. člena ZKP sme sodišče zahtevo za obnovo kazenskega postopka med drugim zavreči tudi, če nova dejstva in dokazi očitno niso taki, da bi se mogla na njihovi podlagi dovoliti obnova. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da med slednja spadata tudi nova dokaza, ki ju je predložil obsojenec. Ob tem je pravilno pojasnilo, da posnetek dogajanja na USB ključku, ki je že bil predložen tekom kazenskega postopka sodišču prve stopnje in dokazno ocenjen s strani sodišča, ni mogoče šteti za nov dokaz zgolj iz razloga, ker je novo predložen posnetek upočasnjen. Glede predloženega izvedeniškega mnenja sodnega izvedenca za področje preiskav fotografij ter posnetkov varnostnih kamer [...], izdelanega na podlagi prej omenjenega upočasnjenega posnetka pa je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo, zakaj ta dokaz ne bi pripeljal do ugodnejše odločitve za obsojenca. Obsojenec je namreč mnenja, da z udarcem po fotoaparatu in ne po roki uradne osebe, ni izpolnil zakonskih znakov kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti po prvem odstavku 300. člena KZ-1. Vezano na to pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da se za napad po ustaljeni sodni praksi šteje vsakršna uporaba sile, usmerjene proti določeni osebi. Utemeljeno se je ob tem oprlo na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 87786/2010 z dne 12. 1. 2022, iz katere izhaja, da se kot zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja šteje vsaka nasilna uporaba fizične moči proti telesu uradne osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00065134
ZPP-UPB3 člen 8,39.
tožba na ugotovitev obstoja terjatve - sklepanje o dokazanosti - dokazna ocena - zloraba pravic - nemoralen in nedopusten namen pogodbe - cesijska pogodba - zloraba izvršbe - plačilo odvetniških stroškov
Upnik pri nobeni od spornih pogodb ni bil stranka in niti ne more poznati konkretnih dejstev in vsebine teh pogodb. Prav zato je treba siceršnjo strogost pri zahtevi po konkretizaciji navedb in dokaznih predlogov omiliti. Zadošča, da upnik poda navedbe o indicih, ki kažejo na zatrjevano dejstvo. Če ti tvorijo zaključen krog, lahko sodišče dejstva ugotovi z zadostno stopnjo prepričanja. Po drugi strani pa mora biti zato nasprotna stranka, ki z ustreznimi informacijami razpolaga, bolj aktivna, da bi lahko vzbudila dvom v zaključke sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074693
KZ-1 člen 59, 59/2, 308, 308/3. ZKP člen 6, 285č, 285č/6, 354, 355, 355/2.
odločba o preklicu pogojne obsodbe - ponovni začetek glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - isti historični dogodek - odločitev o predmetu obtožbe - nevezanost na predlog državnega tožilca - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države
V opisu kaznivega dejanja je najprej pojasnjeno, da je obtoženec A. A. in B. B. vodil do dogovorjene lokacije, kar je v nadaljevanju konkretizirano s tem, da je bila njegova vloga voziti pred vozilom A. A. in B. B. in jima s svojo vožnjo kazati pot do kraja, kjer bodo tujce sprejeli v vozilo, nato pa tudi do kraja, kjer bi tujce morali odložiti. Kazati pot do kraja še ne pomeni, da je obtoženec A. A. in B. B. vodil tik do kraja prevzema tujcev, ampak vključuje tudi vožnjo v bližino kraja.
Pritožnik izpostavlja drugi odstavek 59. člena KZ-1, ki navaja okoliščine, ki jih sodišče prve stopnje presodi, ko se odloča o tem ali bo preklicalo pogojno obsodbo, vendar v tej določbi te okoliščine niso taksativno naštete, ampak so primeroma navedene okoliščine, ki se nanašajo na storjena kazniva dejanja in storilca. Te okoliščine je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in jim dalo pravo težo ter je ravnalo pravilno, ko je obtožencu preklicalo pogojno obsodbo, saj je očitno, da ga izrečena pogojna obsodba ni odvrnila od storitve novega (obravnavanega) kaznivega dejanja.
Sodišče je vezano na predlog državnega tožilca za izrek kazenske sankcije le v primeru sporazuma o priznanju krivde in v primeru priznanja krivde na predobravnavnem naroku, ko ne more izreči strožje kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec (šesti odstavek 285.č člena ZKP). V ostalih primerih sodišče ni vezano na predlog državnega tožilca, niti na okoliščine, s katerimi predlog utemeljuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00068891
OZ člen 39, 40, 40/1, 45, 45/2, 50, 86.. ZPP člen 8, 11, 41, 241, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
navidezna pogodba (simulirana pogodba) - trditveno breme - dokazna ocena - analitična ocena dokazov - obrazloženost dokazne ocene - pravica do izjave v postopku - neizvedba dokaza - prisilna privedba priče - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - nedopustna podlaga pogodbe - neobstoječa pogodba - ničnost pogodbe
Sodišče je torej pričo A. A. večkrat vabilo na obravnavo in se pri tem dvakrat poslužilo ukrepa prisilne privedbe, obakrat neuspešno. Glede na navedeno je v skladu z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka, opustitev izvedbe tega dokaza pravilna in zakonita in ne pomeni kršitve tožničine pravice od izjave v postopku.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna in izvršljiva sodba delovnega sodišča - primernost izvršilnega naslova - obračun davkov in prispevkov - neto in bruto plača - določljiva obveznost - vsebina predloga za izvršbo
Izrek sodbe iz individualnega delovnega spora, s katero je pravnomočno odločeno o vrnitvi delavca na delo in o obveznosti delodajalca zagotoviti mu vse pravice na podlagi pogodbe o zaposlitvi od 16.7.2018 dalje ter mu za čas od 16.7.2018 do vrnitve na delo plačati nadomestila plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec, je dovolj natančen, da omogoča opredelitev upnikove terjatve. Pravice, ki delavcu v določenem časovnem okviru pripadajo pri pravni osebi, so namreč glede na njihovo naravo izračunljive oz. določljive.
Dolžnik ne prereka obstoja pogodbe o zaposlitvi, torej so mu znani vsi parametri, na podlagi katerih je mogoče izračunati oz. obračunati upnikovo terjatev iz naslova bruto plače.
Obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davkov in prispevkov od delavčeve bruto plače je zakonsko določena obveznost, ki nastane v času izvršenega plačila plače in zato v izrek sodbe delovnega sodišča ne sodi.
Neto znesek plače je odvisen od stopenj, ki veljajo na dan nastanka davčne obveznosti in obveznosti plačila prispevkov (tj. na dan izplačila plače) in od takratnih osebnih okoliščin na strani zavezanca, zato ga v naprej ni mogoče predvideti.
Upnik mora v predlogu za izvršbo določno opredeliti višino neto zneskov, katerih izterjavo zahteva od dolžnika na podlagi sodbe delovnega sodišča.
Če iz izvršilnega predloga ne izhaja, na kakšen način je upnik izračunal svojo terjatev, zadošča, da dolžnik njegovemu izračunu ugovarja le s predložitvijo svojega izračuna.
ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 211, 211/1, 213, 213/5.. ZKP člen 25, 25/6, 402, 402/2.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odvzem predmetov - odločba o odvzemu premoženjske koristi - pristojnost za odločanje o pritožbi - pristojnost zunajobravnavnega senata
Postopek odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečen odvzem predmetov in premoženjske koristi je urejen v 22. poglavju ZSKZDČEU-1, v 209. do 219. členu. Prvi odstavek 211. člena ZSKZDČEU-1 določa, da je za odločanje o priznanju odločbe o odvzemu pristojen preiskovalni sodnik. To stori s sklepom o priznanju (213. člen ZSKZDČEU-1). Peti odstavek tega člena določa, da se smejo zoper sklep osebe iz prejšnjega odstavka (osebe, v katerih pravice se posega in pristojni državni tožilec) pritožiti v osmih dneh od vročitve sklepa. V tem poglavju ni urejeno, kdo odloča o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika, vendar zaradi tega ni nastala pravna praznina, saj tretji odstavek 2. člena ZSKZDČEU-1 določa, da glede vprašanj sodelovanja v kazenskih zadevah, ki v tem zakonu niso posebej urejena, se v skladu z njihovo naravo po pravu Republike Slovenije smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika ter zakonov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kazenski postopek, izvrševanje kazenskih sankcij in prekrške. To pomeni, da je treba o vprašanju pristojnosti (kdo je pristojen odločati o pritožbi zoper sklepe preiskovalnega sodnika) smiselno uporabiti določbe ZKP (podobno, o smiselni uporabi ZKP ima sklep Vrhovnega sodišča RS I Ips 3598/2019 z dne 13.6.2019). ZKP ima določbi, ki urejata pristojnost zunajobravnavnega senata sodišča prve stopnje v šestem odstavku 25. člena ZKP in v drugem odstavku 402. člena ZKP. V šestem odstavku 25. člena ZKP je določeno, da v senatu, ki ga sestavljajo trije sodniki, odločajo okrožna sodišča o pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča, v drugem odstavku 402. člena ZKP pa je določeno, da o pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika odloča senat istega sodišča (šesti odstavek 25. člena), če ni v tem zakonu drugače določeno. V ZKP ni določeno drugače, niti ni drugače določeno v ZSKZDČEU-1, kot je bilo zgoraj navedeno. Glede na navedeno višje sodišče ni pristojno za odločanje o pritožbi, ampak je pristojen zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje.
zahtevek za izdajo prepisa zemljiškoknjižnih listin - razpolaganje s skupnim premoženjem
Kadar eden od zakoncev po razpadu skupnosti brez soglasja drugega odsvoji del ali celoto njunega skupnega premoženja, ima drugi partner zoper bivšega partnerja do njega denarno terjatev. Ta po višini sicer ne more biti odvisna od tega, za koliko je bilo premoženje prodano, pač pa od njegove vrednosti, a se v praksi pogosto v skladu z načelom realne subrogacije uveljavlja da kupnina od prodane (dela) stvari spada v skupno premoženje. Nenazadnje je predlagatelj bil udeleženec Notarskega zapisa darilne pogodbe in pogodbe o delitvi solastnega premoženja notarke SV 289/07 z dne 3.4.2007, ob trditvah o razpadu skupnosti in nameravani vložitvi tožbe, ko bo zahteval izplačilo vrednosti svojega deleža prodane skupne stvari, po presoji pritožbenega sodišča izkazuje upravičen interesa iz 196. člena ZZK-1 za vpogled v zbirko listin.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - begosumnost - tuj državljan - načelo sorazmernosti - ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - obrazložitev sklepa o priporu - pravica do izjave
Res je, da sodišče prve stopnje o dveh izjasnitvah ni razlogovalo, vendarle pa to samo po sebi še ne pomeni, da je s tem prekršilo pravico do izjave oziroma do obrambe posameznega obdolženca, saj je vsebinsko videti, da sta zagovornika povsem enake navedbe ponovila tudi v pritožbi, o kateri pa je sodišče odločilo z izpodbijano odločbo.
Pripor ni edini ukrep za zagotovitev navzočnosti tujca, državljana EU v kazenskem postopku, ki se vodi v naši državi, gotovo pa je, da bi izpustitev tujca na prostost samo zaradi tega pomenila ravnanje, ki bi bilo v flagrantnem nasprotju z načeli hitrosti in ekonomičnosti postopka, o čemer se je sodna praksa doslej tudi že izrekla.
KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1.. ZKP člen 344, 344/1.
kaznivo dejanje velike tatvine - opis kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - sprememba obtožnice - alibi obdolženca
Časovno obdobje storitve kaznivega dejanja je bilo v obtožbi in njeni spremembi dovolj določno opredeljeno, s čimer je bila obtožencu omogočena tudi ustrezna obramba. Ne držijo pritožbene navedbe obtoženca, da je državna tožilka čas dejanja v obtožnici prilagajala glede na njegovo zagotovitev alibija, temveč je obtožbo spremenila po tem, ko sta priči C. C. in Č. Č. izpovedali, kdaj sta bili nazadnje v hiši, v katero je bilo vlomljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065892
KZ-1 člen 50, 51, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - hudodelska združba - nevarnost za življenje in zdravje - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - omilitev kazni
Iz navedenega opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obtoženec storil dve izvršitveni obliki kvalificiranega kaznivega dejanja po šestem odstavku 308. člena KZ-1. Glede kaznivih dejanj storjenih v hudodelski združbi je treba omeniti Protokol proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, ki dopolnjuje Konvencijo združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki ga je Republika Slovenija ratificirala in je bil objavljen v Uradnem listu RS 48/2004 z dne 30.4. 2004. Namen tega protokola je preprečevanje in zatiranje tihotapljenja migrantov, ki se jim daje status žrtve, oziroma oškodovanca. Iz navedenega protokola izhaja, da je obravnavanemu kaznivemu dejanju dana velika teža, če je storjeno v okviru hudodelske združbe zaradi zaslužka in je resna nevarnost za prizadete migrante. Vse navedeno kaže, da je zakonodajalec pri predpisovanju kazni sledil zgoraj navedenemu protokolu in ni mogoče trditi, da je predpisana kazen nesorazmerna ter da je tako visoka kazen protiustavna. Primerjava obravnavanega kaznivega dejanja, ki jo je opravil pritožnik v pritožbi ni točna, saj npr. KZ-1 za kaznivo dejanje tihotapstva po četrtem odstavku 250. člena KZ-1, ko gre za tihotapljenje in prenašanje blaga, tudi predpisuje kazen zapora od treh do petnajstih let in denarno kazen. V obravnavanem primeru gre dejansko za tihotapljenje ljudi. Zaščitena dobrina pri tem kaznivem dejanju ni le javni red in mir, ampak tudi varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami, v katerih poteka spravljanje ljudi čez mejo, ki je običajno v zelo nevarnih okoliščinah, saj se storilci bojijo odkritja organov pregona.
Povedano pomeni, da zakon razlikuje med zavodi za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ostalimi posrednimi oškodovanci (kot je tožeča stranka), ki na podlagi določb ZOZP nimajo pravice do povrnitve škode od avtomobilskih zavarovalnic.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00065946
KZ-1 člen 70.a, 70.a/1, 70.a/2.
obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - potrebnost ukrepa - ponovitvena nevarnost - izvedensko mnenje
Čeprav poročilo UKC Maribor izrecno ne navaja, da je storilka ponovitveno nevarna, kot navaja zagovornik storilke, to ne pomeni, da iz celotnega poročila, v povezavi z drugimi izvedenskimi mnenji, tudi z izvedenskim mnenjem Komisije za fakultetna izvedenska mnenja, ki je bilo v obravnavani zadevi podlaga za odločitev po sklepu sodišča prve stopnje z dne 22.4.2022, ne izhaja, da je še vedno potrebna celovita obravnava obdolženke pod stalnim nadzorom strokovnjakov na UKC Maribor, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v 8. točki izpodbijanega sklepa.
Sodišče prve stopnje je predlog za stransko intervencijo zavrnilo, ker predlagatelj stranske intervencije ni podal ustreznih trditev, s katerimi bi utemeljeval obstoj pravnega interesa, potrebnega za intervencijo. S tem soglaša tudi pritožbeno sodišče.
Stranski intervenient ni navedel, kako bi morebitna (ugodilna ali zavrnilna) sodba v tej zadevi lahko vplivala na razmerje med tožečo stranko in stranskim intervenientom.
ZZK-1 člen 24, 25, 46, 124, 148.. ZDen člen 67, 67/1.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - mrtva fizična oseba - dopustnost vpisa v zemljiško knjigo - denacionalizacijska odločba - denacionalizacijski upravičenec - subjekt pravic, ki se vpisuje v zemljiško knjigo
Mrtva oseba ne more niti začeti zemljiškoknjižnega postopka, vendar v tej zadevi taka situacija ni podana, oseba, na katero se nanaša vpis, ni udeleženec tega postopka. Gre za vprašanje, ali je mogoča vknjižba pravic v zemljiško knjigo v korist pokojnih oseb, odgovor je pozitiven, nasprotno stališče pritožbe pa pravno zmotno. Vpis je možen tudi na nekoga, ki ni več živ, prav denacionalizacijske odločbe so tiste, kjer se v praksi to največkrat zgodi. Premoženje se skladno z določbo prvega odstavka 67. člena Zakona o denacionalizaciji z odločbo vrne (pokojnemu) denacionalizacijskemu upravičencu.