podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - obrazložitev utemeljenega suma - nujnost in sorazmernost ukrepa
Glede na obsežno gradivo in že dosedanje ugotovitve, ni nobenega smisla, da bi moralo sodišče v izpodbijanem sklepu podrobno povzemati razloge kot izhajajo iz same obtožnice. To bi moralo storiti le v primeru, če bi se v obtožbi obtožencem očitana dejanja spremenila oziroma bi prišlo do bistvene spremembe kriminalne količine, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje podaljšanje pripora.
Dosedanje trajanje pripora tudi po oceni sodišča druge stopnje ni takšno, da bi terjalo poglobljeno oceno nadaljnjega trajanja pripora z vidika sorazmernosti.
gradbena pogodba - prevzem dela - končni obračun del - zakonske zamudne obresti - pogodbena kazen za zamudo - dodatna dela - postavitev izvedenca gradbene stroke
Vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja je podala tožena stranka. Uporabno dovoljenje je odločba, ki stranki, ki zanj zaprosi, dovoljuje uporabo objekta. Najkasneje takrat so bili torej izpolnjeni pogoji za uporabo objekta. Če tožena stranka objekta kljub izdanemu uporabnemu dovoljenju ne uporablja, tega ni mogoče šteti v škodo tožeči stranki. Zato s pritožbenimi ugovori, da objekta ne uporablja in da zato do prevzema ni prišlo, ne more uspeti.
Policist, ki je izvajal nadzor prometa, je ugotovil, da je zavorni kolut poškodovan, poškodbo je tudi dokumentiral s fotografijo, iz katere je jasno razvidna. Po določbi tretjega odstavka 41. člena ZMV-1 se tehnična brezhibnost vozil ugotavlja s tehničnimi pregledi in z opravljanjem nadzora v cestnem prometu. V predmetni zadevi tudi po mnenju pritožbenega sodišča glede na očitno poškodbo dodatni podrobni pregled ni bil potreben. Pooblaščena oseba mora ugotovljeno pomanjkljivost razvrstiti v eno od treh skupin skladno s tehničnimi specifikacijami vozil 605. Po TSV 605/03, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, gre pri predmetni poškodbi za kritično napako.
odškodninska odgovornost države - sklep zunajobravnavnega senata - ugovor zoper obtožnico - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja - priznanje krivde - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastopanje države - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - podpis pooblaščenca
Na podlagi sporne obtožnice je prišlo do pravnomočne obsodilne kazenske sodbe. Če je tožnik s to posledico (v smislu priznanja krivde po obtožbi) soglašal, ne more sedaj, v tej civilni pravdi, uspeti z zatrjevanji, da je zunajobravnalni senat neutemeljeno dopustil kazenski pregon zoper njega.
Navedbe (okoliščine) glede slabega zdravstvenega stanja in pritiskov ter frustracij bi lahko bile relevantne v omenjenem kazenskem postopku oziroma v kontekstu priznanja krivde, ne pa v predmetnem civilnem postopku.
Strokovne naloge v okviru pristojnosti državnega odvetništva opravljajo višji državni odvetniki in državni odvetniki. Pooblastilo za zastopanje imajo že na podlagi zakona.
Podpis na vlogi se mora (praviloma) nahajati na koncu pisne vloge, vendar to velja zgolj za vlagatelja, ki nima pooblaščenca. Glede pooblaščenca pa je splošno uveljavljena praksa, ki jo sprejema tako teorija kot judikatura, da se njegov podpis praviloma nahaja v rubrumu, pod navedbo pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - delež zakonca na skupnem premoženju - pritožbene novote - nedopustne pritožbene novote
Skupno premoženje zakoncev je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, saj je posledica celovite presoje razmerij med zakoncema, kar narekuje njegovo enotno obravnavnje in posledično določitev enotnih deležev na vseh delih skupnega premoženja.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina mladoletnih otrok - stiki otroka s staršem
Glede na konkretne okoliščine je v otrokovo največjo korist, da se ga zaupa v varstvo in vzgojo očetu, ki živi v kraju, kjer otrok obiskuje osnovno šolo. V kolikor bi bil zaupan materi, ki živi na D. D. (in bi tam nadaljeval šolanje), bi bil izpostavljen visoki stopnji tveganja, da tega prehoda ne bi zmogel in bi se pri njem okrepile travme, katerih posledic se ne da predvideti.
Sodišče prve stopnje je določilo relativno obširne stike otroka z materjo. Pri tem je sledilo mnenju izvedenca […] ter upoštevalo specifike tega primera, ki so povezane predvsem z geografsko oddaljenostjo staršev. Stike je med starša dokaj enakomerno porazdelilo.
Zaradi izvedbe stikov med tednom si je mati v F. F. najela stanovanje, za kar plačuje mesečno najemnino v višini 300,00 EUR; njene vožnje na D. D. kamor hodi v službo, pa ji povzročajo še dodatne prevozne stroške, ki po oceni pritožbenega sodišča znašajo vsaj okrog 200,00 EUR na mesec. Ti stroški so v neposredni zvezi s pogostejšim izvajanjem stikov, kar je mld. C. C. v korist. Zaradi tega je razpoložljivi dohodek matere ustrezno nižji.
postopek dopolnitve zemljiške knjige - uskladitev podatkov - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi - sporna dejstva - tožba na izpodbijanje vpisa
Postopek dopolnitve zemljiške knjige je namenjen uskladitvi podatkov katastra s podatki zemljiške knjige. Ker je usklajenost obeh evidenc bistvenega pomena za pravni promet, zemljiškoknjižno sodišče pa ni pristojno odločati o spornih dejstvih, je zakon vzpostavil domnevo iz tretjega odstavka 229. člena ZZK-1 (in s tem zagotovil takojšen vpis nepremičnine v zemljiško knjigo). Morebitni spori glede pravic na tako vpisani nepremičnini pa se lahko rešujejo v okviru tožbe iz 228. člena ZZK-1.
SPZ-B člen 64, 49, 9.. PZ-UPB5 člen 221, 208, 207, 317, 330, 354, 349.
lastninska pravica na čolnu - nedobrovernost kupca - izbrisna tožba
Drugi toženec zaradi svoje nedobrovernosti ni pridobil lastninske pravice na čolnu, ki ga je kupil od nelastnika. Pravilna je presoja, da je vknjižba v njegovo korist v vpisniku morskih čolnov materialnopravno neveljavna in se mora izbrisati.
Drugi toženec se neutemeljeno sklicuje na pričakovano pravico pridobitelja, ki razpolaga z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim poslom. Pogodba o zavezovalnem poslu, na kateri je podpis overjen in vpisni list ne predstavljata veljavnega dovolila za vknjižbo v vpisnik morskih čolnom, ki ga zahteva zakon.
ZZK-1 člen 29, 31, 31/1, 37, 45, 45/6, 45/7.. ZGD-1 člen 505, 523, 523/1,526, 526/1.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - listina kot podlaga za vpis - enoosebna družba - sklep skupščine družbenikov - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - sklep o izbrisu družbe iz registra - prehod premoženja na družbenike - razdelitev premoženja po prenehanju (izbrisu) družbe - potrdilo o plačilu davka na promet nepremičnin
Glede na določbo 526. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), je edini družbenik tisti, ki sam sprejme vse sklepe, ki bi jih sicer sprejemali družbeniki na skupščini ali drugače (dr. Bojan Zabel, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, stran 225). Torej je bil v konkretni zadevi predlagatelj kot edini družbenik sedaj že izbrisane družbe A. d.o.o. pooblaščen, da samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1, tako tudi o prenehanju družbe in razdelitvi premoženja te družbe. Navedeno pomeni, da predlagatelj predlogu ne more priložiti zapisnika skupščine, saj skupščine ni bilo. Tako v obravnavanem primeru za predlagani vpis (6. in 7. odstavek 45. člena ZZK-1) zadostujeta predlogu priložena sklepa, in sicer Sklep o prenehanju družbe A. d.o.o. po skrajšanem postopku z dne 16.3.2022, ki vključuje sklep o razdelitvi premoženja in Sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Srg 52449/2022 z dne 8.6.2022.
ZZK-1 člen 111, 111/2.. ZVKD-1 člen 13, 13/1, 13/3.
zaznamba pravnega dejstva - omejitve javnopravne narave - kulturni spomenik državnega pomena - dodatni opis vsebine zaznambe
Spomenik državnega pomena (nepremičninski spomenik) razglasi z odlokom vlade, na podlagi tega akta pa se to dejstvo zaznamuje v zemljiški knjigi.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je v opisu zaznambe opredeljeno, da "spada pod zaščito" le del parcel. Podrobna opredelitev prostorskih meja tega spomenika je navedena v 3. členu Odloka (sklicevanje na digitalni katastrski načrt in vris na temeljnem topografskem načrtu). Ta Odlok je v dodatnem opisu zaznambe izrecno naveden.
ZZK-1 člen 157, 158, 158/, 158/1-1. ZPP člen 142, 142/4.
sklep o dovolitvi vpisa - ugovor zoper sklep - prepozen ugovor - rok za ugovor - fikcija vročitve
Glede na namen zemljiške knjige ter formalno naravo zemljiškoknjižnega postopka, je osem dnevni rok za ugovor primeren, da se stranka v tem času seznani z relevantnim procesnim gradivom ter poda svoja stališča. Časovna omejitev procesnih dejanj z roki ni v nasprotju s pravico stranke do sodnega varstva. Na ta način se zagotavlja procesna disciplina, pravna varnost in zasleduje načelo pospešitve postopka.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da vročitve na podlagi fikcije v pravni državi ne bi smelo biti. Gre sicer za skrajen, vendar nujen institut, saj bi bil v nasprotnem primeru ogrožen tek sodnega postopka ter s tem učinkovitost sodnega varstva.
SPZ člen 70, 70/5, 70/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
delitev solastnega premoženja - način delitve solastne stvari - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - pravica do zasebne lastnine - pravica do spoštovanja doma - obrazloženost odločbe
Dodelitev stanovanja nasprotni udeleženki ni mogoča, ker nima oziroma ne more zagotoviti denarnih sredstev, s katerimi bi izplačala predlagateljico.
vzročna zveza - stvarna napaka - prodajna pogodba - izvedensko mnenje - vzrok za napako
Dodajanje vode so odrejale osebe, ki so izvajale betoniranje. Ni naloga voznikov, da preverjajo, ali ima oseba, ki prevzema beton na gradbišču in dejansko nastopa kot prevzemnik betona, pooblastilo za odrejanje dodajanja vode. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je bila tožena stranka seznanjena, da vode ne sme dodajati (izrecen zapis na dobavnicah, pa tudi v tehničnem listu kvarčnega posipa je zapisano, da mora biti vodocementno razmerje čim manjše). Tudi če dodajanja vode ni odredila sama, ampak so to odredili njeni podizvajalci, to ne spremeni zaključka, da je v razmerju do tožeče stranke odgovornost za dodajanje vode v njeni sferi.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - ponovitvena nevarnost - preizkus pogojev za pripor - nujnost in sorazmernost ukrepa - obrazložitev sklepa
Glede na to, da so bili v dosedanjem postopku priporni razlogi že večkrat preizkušani in obrazloženi, vložena obtožba pa obdolžencu očita isto kriminalno količino kot v zahtevi za preiskavo, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno podrobno in ponovno obrazložiti vse zakonske pogoje, ki se zahtevajo za odreditev pripora, pač pa je moralo le-te zgolj preizkusiti.
prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe - razdelitev skupnega premoženja - prodaja nepremičnine v izvršbi
Dejstvo, da je bilo v pravdnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da znaša delež upnika na skupnem premoženju 60 % in delež dolžnice 40 %, še ne pomeni, da je bil s tem vzpostavljen solastninski delež dolžnice na predmetni nepremičnini (v višini 40 %), s katerim bi lahko prosto razpolagala in na katerega bi lahko upnik v izvršilnem postopku posegel.
zavrženje pritožbe - podpis pooblaščenca - legitimacija - pooblaščenec, ki ni odvetnik - društvo - žig na pooblastilu
A. A. (kot fizična oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom) je pooblaščena za zastopanje nasprotnega udeleženca. Kot pooblaščenka je v tem postopku vložila že vrsto različnih vlog. Dejstvo, da je bil na zavrženi pritožbi (ob njenem podpisu) odtisnjen še žig društva (katerega predstavnica je prav tako A. A.), ne more vzbuditi tolikšnega dvoma v pravilnost zastopanja, ki bi narekoval zavrženje te vloge.
ZZK-1E člen 40, 48, 133, 161. ZDavP-2N člen 117.a.
predznamba hipoteke - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - dohodnina
Sklicevanje sodišča na načelo dispozitivnosti je v predmetni zadevi napačno, saj gre za vpis po uradni dolžnosti na podlagi listine iz tretje alineje 8. točke 40.člena ZZK-1 v zvezi z določbo 117. a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2. FURS torej ni predlagatelj tega postopka, ampak je organ, ki je zemljiškoknjižnemu sodišču poslal listino, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti (prvi odstavek 133. člena ZZK-1).
Da bi sodišče pravdnima strankama zagotovilo pravico do poštenega sojenja, bi moralo pri dokazni oceni upoštevati napotila iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku na ta način, da bi se v dokazni oceni jasno in logično opredelilo do vseh konkretnih očitkov tožene stranke.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - begosumnost - sorazmernost in nujnost ukrepa
Zagovornik v pritožbi omenja odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice Neumeister proti Avstriji in odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije štev. Up-45/16 z dne 22.3.2016. Upoštevaje kriterije, vsebovane v obeh odločbah, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je, glede na dosedanje trajanje pripora in trenutno aktivnost sodišča oz. fazo postopka, pripor še vedno ukrep, ki v ničemer ne krši obdolženčevih ustavnih pravic do sojenja v razumnem roku in pravice do osebne svobode, ukrep pa je tako tudi sorazmeren posegu v obdolženčevo pravico do osebne svobode in svobode gibanja.
podaljšanje pripora - priporni razlog ponovitvene nevarnost - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Glede na to, da so bili v dosedanjem postopku priporni razlogi že večkrat preizkušani in obrazloženi, vložena obtožba pa obdolžencu očita isto kriminalno količino kot v zahtevi za preiskavo, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno podrobno in ponovno obrazložiti vse zakonske pogoje, ki se zahtevajo za odreditev pripora, pač pa je moralo le-te zgolj preizkusiti.