Izdaja javne listine v predpisani obliki je eden od kumulativnih pogojev za nastanek javne listine. Tega pogoja smrtovnica v delu, ki se nanaša na navedbo (torej ne vpis ali potrdilo) pridobljenih podatkov od pokojnikovih družinskih članov ali oseb s katerimi je pokojnik živel (drugi odstavek 182. člena ZD, med katere spada tudi navedba ali je pokojnik zapustil pogodbo o dosmrtnem preživljanju), ne izpolnjuje, ker ne zakoni, niti podzakonski akti s področja dedovanja in upravnih pristojnosti matičarja, ki se nanaša na sestavo smrtovnice, ne določajo oblike, v kateri bi morala biti izdana. V tem delu smrtovnica nima lastnosti javne listine in tudi ne za javno listino predpisane dokazne vrednosti (dokazovanje resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje ali določa). Gre (le) za uradno listino (kot taka ima v zapuščinskem postopku dejansko dokazno vrednost in se jo ocenjuje v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP), ki pa ni znak kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, ampak je znak kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem in drugem odstavku 259. člena KZ-1. Vse javne listine so uradne listine, vse uradne listine pa niso javne listine.
Tisti, ki je na podlagi nične pogodbe svojo obveznost že izpolnil, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan, zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj. To uveljavlja s kondikcijskim zahtevkom. Aktivno legitimacijo za postavitev tega zahtevka ima izpolnitelj (prikrajšanec), ne pa vsaka oseba, ki v zvezi s tem izkazuje določen pravni interes. Tožnik ni stranka tega kondikcijskega razmerja, ni niti solvens niti accipiens. Z dajatvenim zahtevkom ne uveljavlja varstva svojih (zatrjevanih) pravic, temveč varstvo pravic tretjih oseb. Zaradi pomanjkanja procesne legitimacije njegova tožba v tem delu ni dopustna.
zakonita zastavna pravica - vpis po uradni dolžnosti - odločba inšpektorata za okolje in prostor - odprava odločbe - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo
Ustrezna listina, ki je podlaga za vpis, mora obstajati ob začetku zemljiškoknjižnega postopka. Če je bila ta listina (inšpekcijska odločba) kasneje odpravljena, to na dovoljenost predmetnega vpisa ne more vplivati, temveč je lahko podlaga za morebitni kasnejši izbris te vknjižbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062737
KZ-1 člen 48.a, 50, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine - obteževalne okoliščine - priznanje krivde - izgon tujca iz države
V konkretni kazenski zadevi, razen priznanja krivde, ki pa glede na to, da je obtoženec bil prijet in flagranti nima tolikšne teže, kakor si to prizadeva prikazati zagovornik, ni zaslediti nobene druge olajševalne okoliščine. Posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale izrek omiljene kazni pri obtožencu ni zaslediti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00064031
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.. KZ-1 člen 308, 308/3.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - begosumnost - utemeljen sum - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Splošno znano dejstvo je, da se kazniva dejanja, povezana z ilegalnimi prehajanji državnih meja izvršujejo iz lukrativnih nagibov. Nihče se iz izključno človekoljubnih namenov ne bo lotil izvrševanja kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen od treh do desetih let zapora, prav tako se nihče iz altruističnih nagibov ne bo naključno znašel stotine kilometrov daleč od svojega bivališča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059510
ZKP člen 149, 149b/1.. KZ-1 člen 176, 176/3.. URS člen 37.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - komunikacijska zasebnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - pričakovana zasebnost - IP-naslov - statični IP naslov - dinamični IP naslov
Iz ugotovitev izpodbijane sodbe niso razvidne okoliščine, ki bi kazale na to, da se je obtoženec kot komunicirajoči posameznik na spletu odpovedal svoji komunikacijski zasebnosti, zato ravnanje policije, ko je brez sodne odredbe pridobila podatke o statičnem naslovu IP in njegovem uporabniku, ki je bil kasneje povezan z obtožencem, predstavlja nedopusten poseg v obtoženčevo komunikacijsko zasebnost iz 8. člena EKČP oz. 37. člena Ustave RS, saj je obtoženec kot komunicirajoči posameznik na svoji identiteti upravičeno pričakoval zasebnost.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/2, 239.. SPZ člen 40, 44, 44/1, 49, 49/1.. ZGD člen 410.. ZPP člen 306, 307.. ZDen člen 88.
tožba na nedopustnost zavarovanja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - prisilna hipoteka - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - sodna poravnava - učinki sodne poravnave - denacionalizacija - ničnost pravnega posla - priposestvovanje - zemljišča izven pravnega prometa
Tožnica si je v tej pravdi prizadevala dokazati, da je kljub drugačnemu zemljiškoknjižnemu stanju ona lastnica spornih nepremičnin, pri čemer je lastninsko pravico pridobila pred vknjižbo hipoteke v korist toženke.
Stranki sodne poravnave glede spornih nepremičnin sta nesporno le tožnica ter njena družbenica (in ustanoviteljica). Sodišče prve stopnje je pravilno odgovorilo, da sodna poravnava ustvarja učinke le med strankama, ki sta jo sklenili. To je ključen argument, s katerim je odgovorjeno tudi na tožničino tezo o vezanosti na vsebino poravnave.
Za učinkovit prenos lastninske pravice ne zadošča sklep o povečanju osnovnega kapitala oziroma vpis tega sklepa v sodni register. Treba je upoštevati tudi relevantna pravila o prenosu stvarnih pravic na nepremičninah.
Glede na vloženo zahtevo za denacionalizacijo pravni promet v trenutku sprejema sklepa o povečanju osnovnega kapitala niti ni bil dopusten.
Nepremičnine so bile izven pravnega prometa dokler konkretni denacionalizacijski postopek v zvezi z njimi ni bil pravnomočno končan in do tedaj tudi priposestvovanje ni moglo teči.
V nasprotju s standardi pojasnilne dolžnosti je stališče izpodbijane sodbe, da bi bila izdelava izračunov za hipotetični padec domače valute zgolj formalnost, ki ne bi prispevala k večjemu ali drugačnemu zavedanju tožnikov o lastnostih tega kredita, oziroma da bi si lahko ta izračun napravila sama. To velja tudi za navedbo, da pri tej pogodbi ni šlo za zapleten finančni produkt, ki bi terjal kakšno posebno, bolj poglobljeno razlago.
Pomembno je, da sta bila tožnika izpostavljena tečajnemu tveganju, ki bi lahko imelo zanju hude (eksistencialne in socialne) posledice, obstoj tega tveganja pa je bil toženki znan oziroma bi ji moral biti znan. Toženka bi morala narediti vse, da bi tožnika, obravnavana kot povprečna potrošnika, to tveganje dejansko razumela in bi lahko ocenila konkretne ekonomske posledice takega pogoja za njune finančne obveznosti.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - domneva nedolžnosti
Če je sodišče prve stopnje pri podaljšanju pripora upoštevalo tudi okoliščino, ki v obravnavani zadevi niti ni ključna, da je obdolženka še v drugem kazenskem postopku za istovrstno kaznivo dejanje, to ni v nasprotju z domnevo nedolžnosti, kot trdi pritožnik, saj s standardom verjetnosti, ki velja za utemeljen sum, sodišče presoja tudi ostala v zvezi z odreditvijo ali podaljšanjem pripora pravno pomembna dejstva.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - begosumnost - tuj državljan - navezne okoliščine - dolžnost preživljanja
Zgolj obdolženčeva navedba, da se bo na prostosti zagotovo udeleževal kazenskega postopka, ne predstavlja zadostne garancije za obdolženčevo udeležbo v postopku. Tudi trditev, da mu je s priporom onemogočeno preživljanje družine, nima takšne teže, da bi narekovala odpravo pripora.
V tej pravdi je tožeča stranka trdila, da je za izgubo blaga, zaradi katere je naročniku prevoza morala plačati odškodnino, odgovorna tožena stranka, zato ji mora povrniti plačano. Dokazno breme, da je plačala ustrezno odškodnino, je na tožeči stranki, saj gre za vprašanje vzročne zveze med zatrjevano škodo in ravnanjem tožene stranke.
Zatrjevana škoda tožnice je po njenih trditvah posledica tega dejanja, zaradi katerega ji je bilo onemogočeno opravljanje dejavnosti v najetem poslovnem prostoru. Ta škoda pa je lahko podana le v primeru, če je med tožnico in toženko v času menjave ključavnice obstajalo veljavno najemno razmerje. Če je najemna pogodba bila veljavno odpovedana, tožnica ni imela več pravnega temelja za uporabo poslovnega prostora, posledično ji ne bi mogla nastati zatrjevana škoda glede izgube dobička.
zahteva za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka - sodba brez zaslišanja - izostanek z naroka - opravičljivi razlogi
Kršitelj je v zahtevi za sodno varstvo navedel bistvene okoliščine o tem, kdo je prekršek storil in v kakšnih okoliščinah, pa tudi zakaj se je navedena oseba sploh nahajala z njim v R Sloveniji. Ker je zahtevi za sodno varstvo priložil materialnopravno relevanten dokaz (pisno izjavo A. A.), ki potrjuje njegove trditve, da v času storitve prekrška, vozila, s katerim je bil prekršek storjen, ni upravljal kršitelj, temveč A. A., bi moralo sodišče, v kolikor je podvomilo v resničnost trditev, ki se navajajo v zahtevi za sodno varstvo in priloženi izjavi, v skladu z načelom materialne resnice v dopolnjenem dokaznem postopku to pravno odločilno dejstvo samo raziskati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059075
ZKP člen 18, 18/2, 220, 219.a.. KZ-1 člen 206, 206/1, 206/2.. URS člen 35.
kaznivo dejanje ropa - najeto vozilo - pričakovana zasebnost - podatki GPS naprave - pridobitev podatkov - varstvo pravic zasebnosti - zakonitost dokazov - zakonitost pridobitve dokaza - dokazi iz postopka v tuji državi - oprostilna sodba - dokazna ocena
Posledično ni bilo prepričljivo ugotovljeno, ali se odgovor italijanskega tožilstva, ki poudarja nujnost odredbe oziroma naknadne odobritve pridobljenih podatkov GPS naprave, nanaša zgolj na namestitev GPS naprav v vozilo s strani policije in pridobivanje lokacijskih podatkov na podlagi takšne namestitve ali pa tudi na primere, kot je obravnavani, in sicer ko je naprava GPS že nameščena s strani najemodajalca vozila in je najemnik o tem pogodbeno obveščen, najemodajalec pa po tem, ko izve, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje in naj bi bilo njegovo vozilo s tem kaznivim dejanjem povezano, posreduje GPS podatke policiji.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062853
KZ-1 člen 50, 50/2, 173, 173/1.. ZKP člen 394, 394/1.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - sprememba kazenske sankcije
Okrožna državna tožilka pravilno opozarja, da pri starostni razliki osemnajstih let, kakor je obstajala tempore criminis, o ljubezenskem razmerju med obtožencem in oškodovanko praktično ni mogoče govoriti, ne glede na to, da ga je oškodovanka morda res tako dojemala. Razen obtoženčeve nekaznovanosti in dejstva, da se je osebnostno uredil, nikakršnih drugih
olajševalnih okoliščin ni, ti dve okoliščini pa sami po sebi statusa posebnih olajševalnih okoliščin ne moreta imeti.
Določba četrtega odstavka 86. člena ZKP glede izpolnjevanja pogojev za izvršitev zaporne kazni z vikend zaporom, napotuje na ZIKS-1. Ta v prvem odstavku 12. člena kot enega od pogojev navaja, da je obsojenec v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora, zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost. Glede na to je torej pomemben čas odločanja o predlogu in ne zaposlitev v času izreka pravnomočne sodbe.
Pritožnik zmotno meni, da bi morala neobstoj izjemnih okoliščin, zaradi katerih najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, zatrjevati tožnica v tožbi. Gre za ugovorne (obrambne) navedbe in dejstva iz osebne sfere toženca, ki bi jih moral pravočasno (že v postopku pred sodiščem prve stopnje) podati in dokazovati toženec. Pritožbeno naziranje, da je tožba zaradi neobstoja teh trditev nesklepčna, ni pravilno.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - opis dejanja v plačilnem nalogu - kvalificirana oblika
Po tretjem odstavku 14. člena ZP-1 bi se pravna oseba sicer lahko ekskulpirala, če bi izkazala, da je storila vse potrebno, da bi prekršek preprečila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni izdala ustreznih navodil in ni zagotovila, da bi vozniki pred začetkom vsake vožnje opravili pregled zaščitne opreme. Da bi taka navodila izdala, pritožnica niti ne trdi. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre za enostaven ukrep, s katerimi bi lahko učinkovito preprečili prekrške po 12. točki prvega odstavka 54. člena ZPNB.
Po drugem odstavku 54. člena ZPNB se z globo 2.000 eurov kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, če kršitev pomeni tveganje za poškodbe oseb ali škodo v okolju, ki zahteva ustrezne ukrepe, kot na primer odpravo pomanjkljivosti na kraju nadzora oziroma najkasneje do začetka naslednjega prevoza. Iz opisa dejanja v plačilnem nalogu ni razvidno nobeno dejstvo, ki bi utemeljevalo uporabo kvalificirane oblike. Prekrškovni organ je namreč zapisal zgolj, da "voznik ni zmožen predložiti varovalnih očal, ki so potrebna v opremi za zagotavljanje splošne varnosti po ADR". Za uporabo drugega odstavka 54. člena ZPNB zato ni pogojev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00060803
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5.. ZEN člen 136.
sodna določitev meje - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - s predpisano natančnostjo urejena meja - natančnost koordinat ZK točk - strinjanje s potekom meje - sporni mejni svet - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca
SPZ določa, da se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člen SPZ). Če gre za mejo, ki je bila v katastrskem postopku določena po prejšnjih predpisih, se šteje za urejeno, če je določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, določenih s predpisano natančnostjo, in če je iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom meje, kot je bila v naravi označena z mejniki (136. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, v nadaljevanju ZEN).