načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vpis - vpis na podlagi pravnomočne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti odločbe - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - pogoji za dovolitev vpisa - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe
Podlaga za predlagani vpis je sklep N 458/1989, konkretno 2. točka navedenega sklepa. Sklep je opremljen s potrdilom o pravnomočnosti, ki je podpisano s strani pristojne sodne osebe in ožigosano. Kot tak predstavlja primerno podlago za vpis (4. točka prvega odstavka 142. člena ZZK-1).
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - specifikacija stroškov
Ni utemeljeno stališče izpodbijane sodbe, da tožnica stroškov, povezanih z vložitvijo predloga za izvršbo, ni ustrezno specificirala. V predlogu za izvršbo (ki se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba v pravdnem postopku) je izrecno navedla, da zahteva povrnitev s tem povezanih stroškov (med drugim vračilo odvetniških stroškov in DDV). Ta zahtevek je dovolj opredeljen oziroma določljiv.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00056677
SZ-1 člen 5, 25, 25/1, 28, 28/1.. OZ člen 619, 641, 642.
upravljanje v večstanovanjskih stavbah - redna vzdrževalna dela na skupnih delih večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - pogodba o delu - izpolnitev obveznosti - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - obligacija rezultata
Izvajalčeva storitvena obveznost (v konkretnem primeru na tej strani po pooblastilu nepravdnega sodišča nastopa tožnica kot plačnica izvajalcu, ki ga je angažira) ima namreč značilnost obligacije rezultata (641. in 642. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), zato toženec kot etažni lastnik ni dolžan izvršiti plačila za dela na skupnih delih stavbe v sorazmerju z njegovim solastniškim deležem, dokler gradbena dela niso izvršena v celoti.
OZ-UPB1 člen 269.. ZIZ-UPB4 člen 19, 21, 55, 55/1, 55/1-8, 212.. ZPP-UPB3 člen 313.
določitev sodnih penalov - izvršilni naslov - nemožnost izpolnitve - izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu
Gre namreč za trditve, o katerih je bilo že odločeno v nepravdnem postopku. Sklicevanje z istimi razlogi na objektivno nezmožnost izpolnitve bi zato pomenilo ponovno odločanje o že razsojeni stvari, kar pa presega pristojnosti izvršilnega sodišča in je v nasprotju z načelom formalne legaliete. Tudi če bi se postavili na stališče, da bi moralo sodišče ponovno presojati, ali sporne listine obstajajo, bi morali upoštevati, da si stojita nasproti pravnomočni izvršilni naslov in izjava dolnika, pri čemer ima izvršilni naslov gotovo večjo težo in ga zgolj z izjavo in izpovedjo zakonitega zastopnika dolžnika ni mogoče izpodbiti. Res gre za dokazovanje negativnega dejstva, vendar v opisanem položaju ni mogoče zahtevati od upnika, da mora dokazovati, da listine iz pravnomočnega izvršilnega naslova obstajajo.
1. Obsojenčev zagovornik je predlog za izrek enotne kazni v postopku neprave obnove postopka, utemeljeval z Okvirnim sklepom Sveta 2008/675/PNZ z dne 24.7.2008 o upoštevanju obsodb med državami članicami EU v novem kazenskem postopku (v nadaljevanju Okvirni sklep). Dvoma ni, da se glede na vsebino Okvirnega sklepa v kazenskem postopku proti določeni osebi pred domačim sodiščem upoštevajo tudi prejšnje obsodbe, ki so bile proti isti osebi in zaradi drugih kaznivih dejanj, izrečene v drugih državah, članicah EU. V zvezi s tem je Sodišče EU s sodbo v zadevi C-390/16 z dne 6.2.2018, na katero se tudi sklicuje obramba obsojenca, razsodilo, da določbe Okvirnega sklepa ne zahtevajo, da sodišča uporabijo predhodni postopek priznanja tujih sodb v skladu z nacionalno zakonodajo. Enaka odločitev je bila po ugotovitvi sodišča druge stopnje sprejeta tudi v sodbi C-390/16 z dne 5.7.2018. V obeh primerih gre za načelno mnenje, katerega uporaba je odvisna od vsakega konkretnega primera glede na domačo zakonodajo.
ustavitev postopka o prekršku - dokazna ocena - nasprotujoči si dokazi - načelo in dubio pro reo
Iz povzete dokazne ocene ne izhaja prepričanje onkraj razumnega dvoma, zato bi sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava moralo uporabiti načelo "in dubio pro reo" in postopek ustaviti.
predznamba lastninske pravice - kmetijsko zemljišče - gozdno zemljišče - listina, ki je podlaga za vpis - odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla
Ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, velja, da je kupoprodajna pogodba (v smislu zavezovalnega pravnega posla) sklenjena, in sicer pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. V zemljiškoknjižni sodni praksi je zato sprejeto stališče, da odločba o odobritvi pravnega posla v primeru predznambe lastninske pravice smiselno nadomešča listino o tem zavezovalnem pravnem poslu, torej listino, ki je kot podlaga za vpis predznambe navedena v 2. točki prvega odstavka 49. člena ZZK-1.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - spolno občevanje - drugo spolno dejanje - prizadetost spolne nedotakljivosti
O spolnem občevanju oz. drugem spolnem dejanju je moč govoriti tedaj, kadar pride do neposrednega stika teles obtoženca in oškodovane osebe tako, kakor je bilo to tudi v konkretnem primeru.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058708
KZ-1 člen 87, 87/1.
denarna kazen - sprememba denarne kazni v zapor
Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo oprlo na določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1, ki določa, da če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni, določi en dan zapora, pri čimer pa ta ne sme biti daljši od šestih mesecev. Navedena določba je prisilne narave, kar pomeni, da jo mora sodišče, kolikor ugotovi, da niti izvršba ni bila uspešna, uporabiti na način, kot je v njej naveden.
zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve
Pritožnik je tudi zgolj pavšalno predlagal zaslišanje ostalih policistov, ki so bili na kraju, saj je bilo ugotovljeno, da je vse relevantne meritve in ogled opravil policist, ki je bil zaslišan, on je tudi sestavil zapisnik. Ker so policisti na kraj prišli po nesreči, bi moral pritožnik pojasniti, v čem konkretno bi bila dodana vrednost njihovega zaslišanja, saj se kot priče zaslišujejo le osebe, za katere je verjetno, da bi mogle kaj povedati o pomembnih okoliščinah prekrška.
Odločitev sodišča prve stopnje prvenstveno temelji na izvedeniškem mnenju. Izvedenec je opravil časovno potno analizo vseh udeleženih vozil in analizo trka ter ob upoštevanju tudi podatkov o teži in materialu klančine ter GPS sledilnika ugotovil, da je najprej prišlo do trčenja storilca v vozilo Mazda in da so šele nato sledili ostali trki. Z laičnim vztrajanjem pri svoji verziji dogodka storilec pravne relevantnosti predlaganega zaslišanja še voznikov dveh drugih vozil ni utemeljil s potrebno stopnjo verjetnosti (ni verjetno izkazal, da bo izvedba teh dokazov bistveno vplivala na ugotovitev dejanskega stanja). Neustrezna obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov zato ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, prav tako pa samo zaradi tega ni bilo poseženo v storilčevo pravico do obrambe.
ZZK-1 člen 48, 48/1, 49, 49/1, 49/1-2, 52, 53, 53/2, 124. OZ člen 557, 557/1, 559.
predznamba pridobitve lastninske pravice - zasebna listina kot podlaga za vpis - pogodba o dosmrtnem preživljanju - opravičitev predznambe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - rok za opravičitev predznambe
V pogodbi o dosmrtnem preživljanju preživljanec izpolni svojo obveznost pri prenosu nepremičnin tako, da izstavi dovoljenje za vpis lastninske pravice preživljalca na nepremičninah v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo. Vknjižba lastninske pravice je torej odložena do smrti preživljanca, ki je bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo in do nastopa tega dejstva ni mogoče izkazati pravnega temelja pridobitve pravice. Nanj tudi ni mogoče vezati rok dveh mesecev za opravičitev predznambe s predložitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, kot določeno v drugem odstavku 53. člena ZZK-1 in 2. točki drugega odstavka 52. člena ZZK-1. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni primerljiva z zasebnimi listinami iz 2. točke drugega prvega odstavka 49. člena ZZK-1, pri katerih je mogoče v zakonsko določenih rokih opravičiti predznambo z ustrezno listino.
vknjižba stvarne služnosti - listina, ki je podlaga za vknjižbo - zemljiškoknjižno dovolilo - vsebina zemljiškoknjižnega dovolila
Ker je pogoj za vpis v zemljiško knjigo tudi veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustvariti zemljiškoknjižno posledico, se v praksi zavezovalni pravni posel in zemljiškoknjižno dovolilo največkrat zlijeta v eno listino.
V listini, ki je podlaga za vpis, so nepremičnine označene z identifikacijskimi podatki, s katerimi so vpisane v zemljiško knjigo, način zapisa v dovolilu s sklicevanjem na podatke, ki so zapisani na drugem mestu iste listine, pa tudi ne pušča nobenega dvoma o tem katera osebi, glede katerih nepremičnin, in v čigavo korist dovoljuje predlagane vpise. Stališče sodišča, ki ni dovolilo vpisa, je prestrogo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058122
KZ-1 člen 308, 308/3.. ZKP člen 354, 354-1, 371, 371/1, 371/1-9.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - čas storitve kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
Ob tem, da se sodba nedvomno nanaša na osebo, ki je obtožena in ki je krivdo tudi priznala in ob tem, da se s tem tudi nedvomno nanaša na kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe, v sodbo samo ni potrebno posegati, saj v konkretnem primeru datum storitve tudi ne pomeni zakonskega znaka kaznivega dejanja, tako, kakor je to primer pri nekaterih drugih kaznivih dejanjih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00057780
KZ-1 člen 296, 296/1.. ZKP člen 483, 483/2.. KZ-UPB1 člen 73.
mladoletniki - ustavitev postopka - nasilništvo - kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki - spravljanje v podrejen položaj - vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike
Mladoletnice in oškodovanka so si dobesedno skočile v lase s tem, da jo je oškodovanka odnesla slabše, ker so bile nasprotnice, sicer sestre A., v premoči. V prvotnem prerivanju in nato pretepu, ki je trajal nekaj minut, tudi oškodovanka ni ostala povsem pasivna, saj je sama lasala C. A., ki jo je šele po tistem udarila v obraz, kar je najverjetneje imelo za posledico poškodbo nosu. Okoliščina, da sta ju pri tem sestri C. A. držali vsaka za roko, sicer potrjuje pritožbeno razlago, da je bila oškodovanka v tistem trenutku nemočna, vendar tega ni mogoče enačiti z zakonskim znakom spravljanja v podrejen položaj. Šlo je namreč le za trenutno situacijo, ki se je odvila v običajnem pretepu s praskanjem, lasanjem in udarjanjem, objektivno gledano pa takšno dejanje ni doseglo tiste intenzivnosti, da bi prešlo v nasilništvo z izživljanjem nad nemočno žrtvijo. Prav tako tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo dokazano ugašanje cigarete na vratu oškodovanke, saj ni bilo videti nobenih poškodb. Tudi ne drži, da naj bi z nasiljem pričele mladoletnice, saj kot se je pokazalo v pripravljalnem postopku, je bila prav oškodovanka tista, ki je pričela pihati cigaretni dim v obraz A. A. in jo s tem izzivala.
Namen vzgojnih ukrepov ni v kaznovanju, pač pa v prevzgoji in pravilnemu razvoju, če je to potrebno.
prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - odškodnina zaradi zamude pri izpolnitvi
Predelavo je opravila tožena stranka sama, nanjo tožeča ni imela vpliva, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je dokazno breme prevalilo na toženo stranko. Nepooblaščen poseg v stvar (najmanj to, da je bila glavna ročka za vklop twin diska porezana in da se je na sklopki nekaj varilo) namreč lahko izključi garancijo. Ker gre za ravnanje v sferi toženca, bi on moral izkazati, da bi do okvare prišlo kljub njegovim posegom.
ZTLR člen 22, 24, 25, 26.. ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2.
skupno premoženje zakoncev - prizidek k zgradbi - nova stvar - vlaganja v tujo nepremičnino - prispevek zakonca - skupno in posebno premoženje zakoncev - funkcionalno zemljišče k stavbi - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - skupna gradnja v času zakonske zveze
Z izgradnjo prizidka ter preureditvijo in priklučitvijo določenih prostorov v stari hiši k prizidku, je nastal nov in drugačen objekt. Pravdni stranki sta po medsebojnem dogovoru, s skupnim delom in sredstvi ustvarili novo stvar.
Izvedena vlaganja so privedla do stvarnopravnih posledic na celotni parceli št.1526/5 k.o. S.
Rok trajanja ukrepa odvzema otroka staršem po četrtem odstavku 174. člena DZ je vezan na dan izdaje tega ukrepa, ne pa na dan dejanskega (predhodnega in začasnega) odvzema otroka.
Sodišče prve stopnje je podalo poglobljeno in prepričljivo dokazno oceno o tem, zakaj je bolj verjeti izpovedbam prič v fazi posameznih preiskovalnih dejanj, kakor njihovim izpovedbam na glavni obravnavi.