KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058103
KZ-1 člen 73, 73/1, 73/2.. ZKP člen 369, 369/4.
odvzem predmetov - varnostni ukrep odvzema predmetov - lastništvo predmeta - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Po pregledu spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je potrebno obtoženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti. Res je sicer, kar navaja pritožnik, da je v določbi prvega odstavka 73. člena KZ-1 navedeno, da se smejo predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem vzeti, če so storilčeva last, res pa je tudi, da je v drugem odstavku iste določbe navedeno, da se smejo predmeti iz prvega odstavka 73. člena ZKP vzeti tudi, kadar niso storilčeva last, če to zahteva splošna varnost ali moralni razlogi in da pravica drugih terjati od storilca odškodnino s tem ni prizadeta. V času odločanja oz. izreka prvostopenjske sodbe, v kateri je vsebovana tudi odločba o odvzemu predmetov sodišče prve stopnje ni imelo nikakršnega podatka o tem, da bi zaseženi telefon ne bil obtoženčeva last, pa tudi sicer iz vsebine zapisnika o zasegu predmetov z dne 10.11.2021 (list. štev. 17) izhaja, da obtoženec na zapisnik o zasegu ni imel nobenih pripomb, lastništvu telefona pa ni osporaval niti v poznejših fazah postopka. Po določbi četrtega odstavka 369. člena ZKP sme sicer pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora povedati razloge, zakaj jih ni navedel že prej. Pritožnik tega v svoji pritožbi ne stori, zato so njegove pritožbene navedbe neupoštevne.
Pritožnica nima prav, da utemeljen sum temelji izključno na posrednih dokazih. Sodišče prve stopnje je natančno nanizalo dejstva in okoliščine, ki tudi glede obdolženega kažejo, da je utemeljeno sumljiv, da je v sostorilstvu s soobdolžencema storil kaznivo dejanje.
ZLNDL člen 1, 2, 3.. ZZad člen 74, 74/1, 74/2.. ZZK-1 člen 40.
vknjižba lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - listina, ki je podlaga za vknjižbo - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Le ZLNDL pa je izrecno podajal podlago za vpis lastninske pravice na tistega, ki je imel v zemljiški knjigi pri družbeni lastnini vpisano pravico uporabe. Ta zakon je določil, da postane nepremičnina lastnina tiste tiste osebe, ki ima ob uveljavitvi zakona vpisano pravico uporabe (2. in 3. člen). Take podlage ZZad nima.
Zato je po ZZK-1, ki je matični predpis in ker je treba vse vpise načeloma obravnavati enako, predlagatelj dolžan za vpis lastninske pravice na nepremičnini predložiti ustrezno listino (ZZK-1 namreč ne dopušča, da se v zemljiškoknjižnem postopku ugotavljajo dejstva za vpis). To velja tudi, če je temelj pridobitve zakon. Edina izjema od tega pravila, kot je bilo predhodno navedeno, je vpis lastninske pravice po ZLNDL.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00056938
KZ-1 člen 261, 261/1.. ZKP člen 242.
kaznivo dejanje jemanja podkupnine - konkretizacija zakonskih znakov - uradna oseba - uradno dejanje - verodostojnost izpovedbe - sodna prepoznava
V opisu dejanja je zakonski znak uradne osebe konkretiziran z navedbo, da sta obtoženca imela status cestninskega nadzornika, medtem ko je pooblastilo za opravo uradnega dejanja, to je nadzor nad plačevanjem cestnine, imelo podlago v 40. členu Zakona o cestninjenju. Ker se izrecno zatrjuje, da sta bila oba cestninska nadzornika, ni potrebno, da bi moralo biti v opisu dejanja tudi navedeno s katerim aktom delodajalca sta pridobila ta status.
Čeprav pritožniki soglasno menijo, da je pomembno, da je navedena pravilna opredelitev uradnega dejanja, ki bi ga obtoženca morala opraviti, pa je pomembno, kako sta prekršek oškodovanca opredelila obtoženca in ne, ali je bila njuna ocena pravilna.
Nobenega dvoma ni, da prepoznava ni bila opravljena v skladu z določbo 242. člena ZKP, kar pove že sodišče prve stopnje, ki pa je pojasnilo tudi, zakaj se je sploh odločilo, da prepoznavo opravi. V bistvu niti ni šlo za sodno prepoznavo, pač pa prepoznavo v okviru izpovedbe, ko oseba, ki se zaslišuje, v sodni dvorani prepozna drugo osebo, kar pomeni, da se taka navedba ocenjuje le kot izpovedba.
ZIZ-UPB4 člen 243, 245.. ZST-1 tarifna številka 4011, 4013.
ugovor zoper plačilni nalog - postopek zavarovanja
Pri zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini je torej „postopek na prvi stopnji“ iz tarifne številke 4013 ZST-1 izvršilni postopek, saj upnik trdi, da že razpolaga z izvršilnim naslovom, zakon pa drugega pogoja za zavarovanje ne zahteva.
sklep o zavarovanju - lastninska pravica ni vpisana na dolžnika - ugovor tretje osebe - pravica do izjave
Izvršba in zavarovanje sta dopustna samo na stvareh, ki so last dolžnika. O tem obstaja tudi obsežna sodna praksa, ki pa se (pravilno) v celoti nanaša na položaje, ko sklep o izvršbi še ni bil izdan in je bil torej zavrnjen že predlog za izvršbo. V fazi pred izdajo sklepa o izvršbi (zavarovanju) mora namreč sodišče presojati, ali so pogoji za izvršbo (zavarovanje) izpolnjeni. Če ugotovi, da dolžnik ni lastnik predmeta izvršbe, predlog zavrne. Ko pa je enkrat sklep o izvršbi (zavarovanju) izdan in dolžnik in tretji v ugovoru zatrjujeta svojo pravico, ki preprečuje izvršbo, mora sodišče postopati po določbah ZIZ, ki urejajo ugovor dolžnika, oziroma ugovor tretjega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058131
KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1.
kaznivo dejanje velike tatvine - dejansko stanje - primerjava DNK sledi
Res je, da sodišče podrobneje ni obrazložilo obtoženčeve odločenosti in vztrajnosti za izvršitev obravnavanega kaznivega dejanja, vendar ta ugotovitev izhaja iz preostalega dela obrazložitve sodbe, saj je dejanje storil kljub temu, da se je pri tem poškodoval. V zadostni meri je sodišče upoštevalo tudi to, da si je prilastil le 150,00 EUR denarja, pri čemer pa je jasno, da ni iskal denarja zgolj v navedeni višini, temveč je iskal kaj več, spričo tega, da je poskušal odpreti tudi železno omaro z dokumenti.
predodelitev otroka - spremenjene okoliščine - izvedensko mnenje - metode dela - psihološki testi
Strokovno področje in ustrezna raziskovalna metodologija na tem področju sta nujno (neločljivo) povezani. Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo argumentaciji izvedenca F. F., da G. G. ni specialist klinične psihologije, zato za presojo izvedenskega mnenja s tega področja nima ustreznih kompetenc.
Izvedensko mnenje izvedenca F. F. ni temeljilo le na t.i. projekcijskih testih. Uporabil je kombinacijo več različnih in standardiziranih psiholoških testov, ki jih je na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj ustrezno interpretiral - skupaj z ugotovitvami, pridobljenimi na podlagi intervjuja oziroma opazovanja staršev in otroka. Upošteval je celoten kontekst zadeve, tudi to, kar je deklica že vse doživela, vse spremembe, ki so jo doletele, njeno umeščenost v širše socialno okolje in podobno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00056939
KZ-1 člen 136, 136/1, 136/2, 266, 267, 267/1.. KZ-1 člen 286, 286/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje izsiljevanja izjave - zakonski znaki - uradna oseba - poskus oziroma dokončano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje neupravičene osebne preiskave - osebna preiskava - kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - verodostojnost izpovedbe - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji - obteževalne okoliščine - kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov - delna razveljavitev sodbe - dokazna ocena izpovedbe prič - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Iz tega sledi, da se je tudi obtoženec kot uradna oseba vključil v obravnavo prekrška, saj je na kraj dejanja prišel prav s tem namenom in sicer po prvotni informaciji D. D., da imajo drogo. Prav nobenega dvoma zato ne more biti, da je obtoženec kot uradna oseba hotel od mladoletnikov pridobiti informacije glede lastništva droge in je zato tudi z uporabo sile in grožnje od njih želel izsiliti izjavo glede lastništva. Obtoženec je s tem, ko je zbiral informacije glede lastništva droge izvajala pooblastila po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije in po Zakonu o prekrških.
Obseg in način izvedbe preiskave je torej odvisen od predmeta, ki se išče, zaradi česar ni nujno, da se oseba preišče v celoti in tudi s fizičnim pregledovanjem.
V obravnavani zadevi je obtoženec od oškodovanca zahteval, da si sleče hlače in spodnje hlače, da bi preveril, ali morebiti tam ne skriva mamila, za kar je zadoščal že vizualni pregled. Dejstvo, da ga pri tem fizično ni pregledoval, tudi po oblačilih ali telesu, ni pomembno, saj je glede na svoje izkušnje z uživalci mamil očitno ocenil, da zadošča že pregled spodnjih oblačil.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - podaljšanje varnostnega ukrepa - enako varstvo pravic - pravica do izjave
Res gre v obravnavanem primeru za obdolženca, ki mu je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ker je v stanju neprištevnosti storil več kaznivih dejanj, vendar to ne pomeni, da nima pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je konkretizirana v 16. členu Zakona o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP), to je pravice do izjave na poročilo o izvajanju ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki je bilo podlaga za odločitev sodišča prve stopnje. Pravica do izjave namreč zagotavlja, da je vsakomur omogočeno priti do besede v postopku, ki zadeva njegove pravice in interese ter tako preprečuje, da bi človek postal le predmet postopka (tako smiselno Odločba Ustavnega sodišča U-I-294/12 z dne 10.6.2015, predvsem tč. 18). Sodišče ne more objektivno odločiti, če ne sliši stališč obeh strank, zato je enakopravnost strank nujen element poštenega sojenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058123
KZ-1 člen 49, 49/1, 50, 308, 308/3.. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - priznanje krivde - olajševalna okoliščina - posebne olajševalne okoliščine - sprememba kazenske sankcije
Obtoženec je krivdo za obravnavano kaznivo dejanje priznal šele na glavni obravnavi in to šele po tem, ko je državno tožilstvo obtožbo modificiralo. Ob taki procesni situaciji pa ni mogoče govoriti o priznanju kot posebni olajševalni okoliščini, temveč zgolj kot običajni olajševalni okoliščini.
SPZ člen 27, 28, 40, 43, 43/2, 269,. ZGD-1 člen 475, 475/5.
nedopustnost izvršbe - pridobitev hipoteke - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pred vpisom prisilne hipoteke pri nepremičninah z ID znaki parcela št. 0000 1220, parcela št. 0000 1225/3 in parcela št. 0000 1225/4 v korist tožene stranke (ta vpis je bil izveden 12.3.2010) tožeča stranka ni bila zemljiškoknjižna lastnica teh nepremičnin, niti ni razpolagala z overjenim zemljiškim dovolilom. Vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala tožeče stranke s stvarnim vložkom (ki obsega tudi omenjene tri nepremičnine, katerih zemljiškoknjižni lastnik je bila družba B. d.d., sicer družbenica tožeče stranke), ki je bil opravljen v sodnem registru 29.10.1999, nikakor ne pomeni, da je s tem registrskim vpisom oziroma sprejetim sklepom o povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom na tožečo stranko prešla tudi lastninska pravica na spornem nepremičnem premoženju.
identiteta tožbenega zahtevka - odškodninska odgovornost nadzornega sveta - odškodnina zaradi prenehanja delovnega razmerja - učinek litispendence - ekvivalenčna teorija
Predmetni zadevi pa sta specifični v toliko, da delovno sodišče glede na ureditev stvarne pristojnosti v slovenskem pravu praviloma ne more ugoditi zahtevku na podlagi odškodninske odgovornosti članov nadzornega sveta, saj za to ni pristojno, in obratno, okrožno sodišče ne more odločati o zahtevku z vidika delovnopravnih predpisov. Vprašanje torej je, ali predpisi o stvarni pristojnosti kakorkoli vplivajo na odločanje o identiteti tožbenega zahtevka. Pri presoji, ali gre za isti tožbeni zahtevek, je skladno s pravno teorijo in sodno prakso treba upoštevati tožbeni predlog in življenjski dogodek v objektivnem smislu, vprašanje pristojnosti sodišča pa se ne pojavlja. V praksi to pomeni, da je v situaciji, ko za vse pravne podlage, ki izvirajo iz istega dejanskega stanja, ni pristojno isto sodišče, izbira pravne podlage, po kateri bo uveljavljala svoj zahtevek, predvsem na tožeči stranki in ne samo na sodišču. V tem smislu je tožnica v težjem položaju kot v situacijah, ko problema stvarne pristojnosti ni in bi zato teoretično lahko prišlo do posega v njeno pravico do sodnega varstva. Vseeno pa v konkretnih okoliščinah tudi po mnenju pritožbenega sodišča taka zahteva ob upoštevanju načela sorazmernosti ni prestroga, posebej še, ker tožbi nista bili vloženi istočasno. Predmetna tožba je bila namreč vložena po trenutku, ko naj bi v vsakem primeru prenehala Pogodba o zaposlitvi za določen čas za poslovodenje družbe, ko je tožnica očitno pred tem že našla drugo zaposlitev (svoj zahtevek je zmanjšala za prejemke iz naslova zaposlitve pri drugem delodajalcu) in ko je bila sodna praksa v podobnih zadevah že ustaljena. Če meni, da je glede na to sodno prakso zahtevek utemeljen na odškodninski in ne na delovnopravni podlagi, bi tožnica lahko preprosto umaknila tožbo v delovnem sporu v ustreznem delu in se na ta način izognila učinku litispendence.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00056680
KZ-1 člen 143, 143/2, 221, 221/1, 221/2.
kibernetska kriminaliteta - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - zloraba osebnih podatkov - zakonski znaki - zavrženje obtožnega predloga
Preslikava podatkov, do katerih je obdolženka imela dostop, kakor je opisano v obtožnem predlogu, ne predstavlja zakonskega znaka neupravičene preslikave in prenašanja podatkov iz informacijskega sistema v smislu napada na informacijski sistem. Zakonski znak prenašanja podatkov se nanaša bolj na obliko motenja sistema oziroma se s prenašanjem podatkov moti delovanje sistema, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - domneva nedolžnosti
Pri tem je napačno uporabilo materialno pravo, saj je do storilca postavilo prestroge zahteve za izpolnitev dokaznega bremena. Težo dokaznega bremena je namreč treba razlagati v povezavi z domnevo nedolžnosti. Predložitev dokazov, s katerimi se izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva, je v primerjavi z obrnjenim dokaznim bremenom za stranko, ki ji je taka obveznost naložena, manj zahtevna, saj ni treba, da bi bilo sodišče prepričano o obstoju zatrjevanega dejstva. Sodišče prve stopnje je sicer v obrazložitvi zapisalo, da gre pri analognem tahografskem vložku za kopijo in da to ne izključuje možnosti, da je bilo ime na tahografu zapisano kasneje, za potrebe predmetnega postopka. Pri tem pa ni niti z besedo obrazložilo, na kateri konkretni okoliščini (in ne le na hipotetični možnosti) temelji svoj dvom v resničnost podatkov. Sodišče prve stopnje je torej dejansko od storilca zahtevalo dokaz onkraj razumnega dvoma.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZPrCP člen 27, 27/9. ZP-1 člen 21, 21/2.
vožnja brez vozniškega dovoljenja - odločba o sankciji za prekršek - izrek globe - opomin - pogoji za izrek sodnega opomina
Da bi sodišče namesto globe lahko izreklo opomin, mora biti celota okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen, take narave, da je zaradi njih prekršek mogoče, kljub drugačni oceni zakonodajalca (ki je očitani prekršek ocenil kot hujši prekršek, saj je zanj predpisal stransko kazen 5 kazenskih točk), oceniti za lahkega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00060134
KZ-1 člen 49, 49/2, 51, 51/2, 51/2-2, 73, 308, 308/3.. ZKP člen 95, 95/1, 95/4.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odvzem predmetov - varnostni ukrep odvzema predmetov - odmera kazni - denarna kazen - olajševalne okoliščine - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov
Sodišče prve stopnje je v 9. točki izpodbijane sodbe prepričljivo obrazložilo, da odvzem mobilnega telefona obtožencu ni utemeljen, med drugim tudi zato, ker iz izvedenih dokazov (in tudi iz predloženih dokazov) ne izhaja, da bi obtoženec za izvršitev dejanja uporabljal telefon in da bi šlo ravno za zasežen telefon, ki niti ni bil predložen sodišču.
Sklicevanje pritožnika, da obtoženec za storitev kaznivega dejanja ni prejel nikakršnega plačila, niti mu takšno plačilo ni bilo obljubljeno, ni utemeljeno, saj je obtoženec krivdo za obravnavano kaznivo dejanje priznal.
Oprostitev plačila teh stroškov je izjema, ki jo mora izkazati obtoženec (obramba). Okoliščina, ki jo izpostavlja pritožnik, da se obtoženec "trenutno nahaja v priporu, kar posledično pomeni, da ne more delati in si pridobivati prihodkov za življenje" ni taka, da bi utemeljevala oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074794
KZ-1 člen 173, 173/3. ZKP člen 265, 265/1.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da obramba ni navedla nobenih konkretnih in pravno relevantnih dejstev, ki bi predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke utemeljevala. Tudi sicer iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi bile tekom predmetnega kazenskega postopka podane kakršnekoli okoliščine, ki bi vzbujale sum v obtoženčevo neprištevnost ali bistveno zmanjšano prištevnost. Zgolj sklicevanje na utemeljenost suma, da je obtoženec zoper lastno hčerko storil očitano mu kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, ki je trajalo daljše časovno obdobje, samo po sebi ne kaže na sum v obstoj katerega od zgoraj naštetih duševnih stanj, ki bi terjala postavitev izvedenca psihiatrične stroke.
Glede na pazljivost obtoženca, da ga pri spolnih dejanjih z mladoletno hčerko kdorkoli ne zasači ter upoštevajoč grožnje, ki jih je izrekel hčerki, če bo komu povedala o tem, ne more biti dvoma o obtoženčevem ustreznem razumevanju tako sprejemljivih načinov poučevanja otrok o spolnosti, kakor tudi prepovedanosti svojih ravnanj zoper mladoletno hčerko.
Zaključki, da je do spolnega odnosa prišlo, so utemeljeno oprti predvsem na natančno in prepričljivo izpovedbo oškodovanke, katero je sodišče prve stopnje glede na ujemanje njene izpovedbe z ostalimi dokazi, upravičeno ocenilo za verodostojno.
Glede na spolno neizkušenost oškodovanke, pritožnica dvomi, da bi s pojmi, ki jih le teoretično pozna (nožnica, vagina, spolni odnos, posilstvo ipd.), lahko opisala dogodke izpred petih let, še posebej, ker je navedla, se ji je dne 23. 4. 2016 zgodilo posilstvo in da se ji je to ponavljalo naslednjih pet let. Navedenemu pritožbeno sodišče ni sledilo, temveč pritrjuje okrožni državni tožilki, ki je v odgovoru na pritožbo izpostavila, da je oškodovanka dejanja s strani očeta vedno opisovala enako, očitki v obtožbi pa slonijo na njenih vsebinskih opisih, ne pa na poimenovanju samih dejanj.
ZZK-1 člen 13.a.. SPZ člen 105, 105/6, 127.b, 127.b/1.
zemljiškoknjižni predlog - vpis etažne lastnine pogoji za utemeljenost predloga za vpis etažne lastnine - pogoji za dovolitev vpisa - način vpisovanja pravic v zemljiško knjigo - etažna lastnina
Zakon o zemljiški knjigi v prvem odstavku 13.a člena določa zaključeno število pravnih položajev nepremičnine in načinov vpisa pravic in pravnih dejstev (numerus clausus).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00055332
ZFPPIPP-UPB8 člen 14, 14/3, 14/3-1, 270, 270/1, 271, 271/1 277, 277/1, 277/4,278, 278/2, 391, 391/1, 391/2.. OZ-UPB1 člen 190, 190/3, 193, 255, 256, 256/3.. ZPP-UPB3 člen 319, 319/1.. URS člen 14.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - res iudicata - neodplačna razpolaganja - odškodnina zaradi telesnih poškodb ali bolezni - vrnitveni zahtevek - čas nastopa insolventnosti - zakonske zamudne obresti
Stečajni dolžnik je s svojim neodplačnim razpolaganjem zavestno ravnal v smeri odtujitve svojega premoženja zaradi izognitve plačilu terjatve tožeče stranke. Takšno ravnaje v škodo upnikov pa je izpodbojno tudi v primeru, da je stečajni dolžnik šele s tem zakrivil svojo insolventnost.