OZ-UPB1 člen 59, 59/2, 73, 73/1, 289, 341, 341/1, 364, 364/1, 364/2.. ZPP-UPB3 člen 286, 286/3.
pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - odobritev pogodbe - ugovor pasivne legitimacije - prekluzija dejstev in dokazov
Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg (prvi odstavek 364. člena OZ), pri čemer pa se dolg ne pripozna le z upniku dano izjavo, marveč se dolg lahko pripozna tudi posredno, s konkludentnimi dejanji (drugi odstavek 364. člena OZ).
ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 318/2, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati - stranska intervencija v pravdi - pričakovana pravica - pričakovana lastninska pravica - obid prisilnih predpisov - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Stranski intervenient (v danem primeru ne gre za enotnega sospornika) v postopku določenih dejanj ne more opraviti, gre pa za tista dejanja, ki so v dispoziciji stranke in posledično vodijo k razpolaganju z zahtevkom (odpoved zahtevku, pripoznava, sklenitev sodne poravnave). Tudi pasivnost toženca, ki vodi v izdajo zamudne sodbe, predstavlja eno izmed dispozitivnih ravnanj stranke, ki s tem posredno razpolaga z zahtevkom, in ga načeloma, v smislu procesnih pravil ZPP, stranski intervenient ne more preprečiti.
Toženkina pasivnost, ko na tožbo ni odgovorila, tudi lahko pomeni nedovoljeno dispozitivno ravnanje oz. (posredno) razpolaganje z zahtevkom v smislu 318. člena v zvezi s 3. členom ZPP, in sodišče takega razpolaganja ne prizna, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom.
zapuščinski postopek - pritožbene novote v nepravdnem postopku - ugotovitev in varovanje pravic strank - uporaba določb pravdnega postopka - stroški zapuščinskega postopka - obseg zapuščine - napotitev dedičev na pravdo
Večinsko stališče novejše sodne prakse je, da so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote, ki se nanašajo na pravice do dedovanja in v zvezi z dedovanjem, saj mora po 165. členu ZD sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Zato lahko stranka tudi še v pritožbi zoper sklep o dedovanju (prvič, kot novoto) uveljavlja npr. pravico do vračunanja darila v dedni delež, zahtevo za odpravo prikrajšanja nujnega deleža, pravico do dedovanja na podlagi oporoke ali razloge za neveljavnost oporoke.
Vendar je v zvezi z novotami v tem zapuščinskem postopku treba upoštevati tudi, da pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil opozorjen, da mora na naroku navesti vsa dejstva in predlagati dokaze ter da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novot. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožnikove novote dopustne.
Zemljiškoknjižno dovolilo je bistven element in izraz obličnosti razpolagalnega pravnega posla, torej posla, ki neposredno učinkuje na obstoječe stvarnopravne položaje. Ne zadošča kakršnakoli izjava, ampak le izjava, ki vsebuje vse predpisane vsebinske elemente po 32. členu ZZK-1 oziroma 23. členu SPZ.
V obravnavanem primeru zemljiškoknjižno dovolilo teh kriterijev ne izpolnjuje. Vsebuje zgolj navedbo o ustanovitvi služnosti, brez ustrezne izjave glede razpolaganja s to pravico oziroma dovolitve vpisa v zemljiško knjigo (v korist predlagatelja kot njenega imetnika).
ZGD-1-UPB3 člen 502, 502/5.. ZPP-UPB3 člen 254, 286.
izstop družbenika iz družbe - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - izvedensko mnenje - imenovanje novega izvedenca
Po petem odstavku 502. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ima družbenik, ki je izstopil iz družbe, pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Kaj je ocenjena vrednost, je standard, ki ga je treba napolniti v vsakem posameznem primeru, saj omogoča upoštevanje različnih okoliščin. Te okoliščine se nanašajo tako na preteklo poslovanje družbe kot na poslovanje v prihodnosti, kakršnega je realno mogoče pričakovati z vidika gospodarskega in finančnega položaja družbe ob izstopu, splošnih gospodarskih trendov in v družbi sprejetih načrtov za prihodnje poslovanje. Pri tem je treba izhajati iz tistih okoliščin in načrtov, ki so bili v trenutku izstopa predvideni ali vsaj predvidljivi.
etažna lastnina - večstanovanjska stavba - skupni deli stavbe v etažni lastnini - poseg v skupni del stavbe - sprememba vrste rabe - zelenica - odprta terasa - posli, ki presegajo redno upravljanje - soglasje etažnih lastnikov za poseg - tričetrtinska večina - preureditev skupnih prostorov
Presoja vprašanja ali je za izvedbo del, s katerimi se na skupnem delu večstanovansjke stavbe namesto dotedanje zelenice postavi podložni beton in leseni pod ter izvede spremljajoča dela (drenaža, prod, napeljava, zvišanje svetlobnih jaškov) potrebno 100 % soglasje vseh etažnih lastnikov.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu
Nasprotoval je torej dejanskemu zaključku, da na naslovu ne prejema pisanj. Ugovor je verjetno izkazal, saj mu je bila pošiljka registrskega sodišča pravilno vročena. Tudi vročitev s fikcijo namreč pomeni, da je naslovnik pošiljko prejel z vsemi posledicami vročitve pisanj, zato že iz tega razloga ni izpolnjena domnevna baza iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14.
prekinitev postopka - vznemirjanje lastninske pravice - predhodno vprašanje - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - smotrnost prekinitve postopka - nemožnost preizkusa sklepa
Lastništvo spornega dela parcele št. 854/222 je v tej pravdi predhodno vprašanje, od katerega je odvisno varstvo tožnikove lastninske pravice pred vznemirjanjem. To je smiselno navedlo že sodišče prve stopnje, vendar v zvezi s tem ni podalo nobenih razlogov, ali je (in zakaj je) odločitev o prekinitvi postopka upravičena s stališča smotrnosti.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - pravica do skrbi za otroka
Kolikor pa zagovornik graja obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pa se pri tem sklicuje predvsem na okoliščino, da je obdolženec oče mladoletnega otroka in samohranilec, zaradi česar so s priporom otrokove pravice do celovite vzgoje in razvoja prizadete. Že res, kar navaja zagovornik, da lahko omejevalni ukrep, kakor je pripor, prizadene otrokove pravice do celovite vzgoje, varstva in izobraževanja, pa vendar je po drugi strani povsem na dlani, da se na te pravice ne more sklicevati nekdo, ki sam povzroči položaj, ko so otrokove pravice kakorkoli prikrajšane ali ogrožene. Dejstvo je, da naj bi obdolženec obravnavano kaznivo dejanje storil dne 28.1.2022, torej v času, ko je že bil oče mladoletnega otroka, odvzem prostosti in posledice, ki lahko otroka v zvezi s tem doletijo, pa mora storilec pač vzeti v zakup oziroma jih pri odločitvi za izvršitev kaznivega dejanja upoštevati.
ZIZ člen 55., 55/1, 55/1-8.. ZFPPIPP člen 210., 214., 215.,221.b, 221.d.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - izvršilni naslov - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - obstoj dveh izvršilnih naslovov - učinek potrjene prisilne poravnave na izvršilne naslove - ugovor prenehanja terjatve zaradi plačila - načelo pravičnosti - načelo vestnosti in poštenja - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - načelo pravnomočnosti
Določbi 214. in 215. člena ZFPPIPP ter dejstvo, da je dolžnik sporno terjatev priznal kot nepogojno, ne dajejo podlage za razlago, da pravnomočni sklep o potrditvi (poenostavljene) prisilne poravnave, ki je sicer res izvršilni naslov, razveljavlja prej izdani izvršilni naslov - sodbo Delovnega sodišča v Kopru Pd 13/2013 in izniči njen učinek izvršilnega naslova glede višine ugotovljene terjatve, ki je nižja od določene v potrjeni prisilni poravnavi (oziroma določenega deleža terjatve).
Nelogično je razmišljanje, da bi upnik v postopku zaradi insolventnosti dolžnika pridobil pravico izterjati višjo terjatev od tiste, ki je bila iz istega pravnega razmerja prej ugotovljena s sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00056942
DZ člen 203.. ZNP-1 člen 94.. ZPP člen 300, 300/3.
postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - spremenjene razmere - izdaja nove odločbe - razdružitev pravd - postopek predhodnega svetovanja - vsebina predloga
DZ je v 203. členu določil, da je predhodno svetovanje treba opraviti tudi v primeru, ko se predlaga izdaja nove odločbe o varstvu in vzgoji, kot tudi nova odločba o preživljanju otroka, kar izhaja iz zavedanja, da so družinska razmerja podvržena spremembam, spremenijo se okoliščine, ki lahko vodijo do različnih pravnih razmerij med starši in otroki, kot so na primer selitev in podobno. Po presoji pritožbenega sodišča je ob tem treba upoštevati specifiko konkretne zadeve: v osnovni zadevi je določena izvedenka podala izvid in mnenje, teče pa postopek v zvezi z zaupanjem v varstvo in vzgojo, glede stikov in plačila preživnine glede treh otrok. Odločitve sodišča bodo medsebojno povezane, upoštevaje celotno družinsko situacijo. Ni torej ne z vidika koristi otrok kot temeljnega vodila v tem postopku in ne z vidika ekonomičnosti na mestu razdružitev zadev, zato tudi zahteva za predhodno svetovanje (ko je glede podobnih vprašanj izvedenka nedavno podala mnenje) ni skladna s cilji in namenom zakona.
ZZK-1 člen 80, 80/3, 80/4, 81, 81/1, 81/2, 81/3, 124.. ZVEtL člen 15, 15/2.. ZVEtL-1 člen 11, 11/1.. SPZ člen 105, 105/1, 110, 110/2.
vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine v zemljiški knjigi - sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino - izbris zemljiškega dolga - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
ZVEtL je v drugem odstavku 15. člena (enako ZVEtL-1 v prvem odstavku 11. člena) za zaznambo postopka napotoval na smiselno uporabo določb zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi spora, vendar nepravdnega postopka razdelitve solastnine na nepremičnini v etažno lastnino, ni mogoče enačiti s sporom o ugotovitvi obstoja lastninske pravice, saj po zaključenem postopku prejšnji (so)lastniki ne izgubijo lastninske pravice, temveč pridobijo lastnino točno določenih posameznih delov zgradbe in solastnino skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s hipoteko ali zemljiškim dolgom (kot v tem primeru), sodišče v tem postopku določi na kateri posamezni del v etažni lastnini preide obremenitev, tako da se z delitvijo ne poslabša položaj upnika (drugi odstavek 110. člen SPZ).
Sklep o razdelitvi solastnine na nepremičnini v etažno lastnino, ki ni določil bodisi na kateri posamezni del v etažni lastnini preideta zemljiška dolgova, vknjižena po zaznambi postopka vzpostavitve etažne lastnine (in pred izdajo sklepa) bodisi, da se zemljiška dolgova izbrišeta, v tem zemljiškoknjjižnem izvedbenem postopku ne daje podlage ne za njun izbris iz zemljiške knjige ne za njun vpis pri posameznih delih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00056941
ZPP-UPB3 člen 76, 76/3.. SPZ člen 43, 43/2, 49, 100.. SZ-1 člen 44, 44/1, 45, 45/1.
priznanje pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov - tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pooblastilo upravniku za zastopanje pred sodiščem - sosporništvo - priposestvovanje
Pogoji za priznanje lastnosti stranke etažnim lastnikom v predmetni zadevi niso podani. Stanovanjski zakon omogoča skupnosti etažnih lastnikov, da se registrirajo kot pravna oseba, vendar je njihova pravna sposobnost omejena na sklepanje poslov v zvezi z upravljanjem stanovanjske hiše. Zato ni nobene podlage, da bi v sporu, ki presega okvir upravljanja in se nanaša na stvarnopravna razmerja, lastnost stranke priznali etažnim lastnikom, ki niti niso organizirani v skupnost lastnikov. Poleg tega etažni lastniki v predmetni zadevi nimajo premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo. V poštev bi prišla kvečjemu sredstva rezervnega sklada, vendar je po prvem odstavku 45. člena SZ-1 na premoženje rezervnega sklada dovoljena izvršba samo za plačilo obveznosti iz pravnih poslov, sklenjenih v skladu s prvim odstavkom 44. člena.
Uporabno dovoljenje, ki je bilo podlaga za prevzem posameznih delov stavbe (in z njimi povezanih skupnih delov), je bilo izdano tudi za sporna parkirna mesta, ta so bila takrat fizično že vrisana. Ob vpisu etažne lastnine so bila ta parkirna mesta vpisana kot posamezni del in ne kot skupni del, tožeča stranka ni izkazala, da bi bila sporna parkirna mesta izrecno vključena v kupoprodajne pogodbe kot del skupnih delov in naprav. Ko so se kupci posameznih delov vpisali v zemljiško knjigo kot etažni lastniki, so imeli možnost vpogleda v načrt etažne lastnine in tako ugotoviti, kaj so v naravi skupni deli, posebej še, ker skupni deli v kupoprodajnih pogodbah očitno niso bili konkretno opredeljeni. Tako ravnanje bi bilo od povprečno skrbnih kupcev stanovanj vsekakor mogoče pričakovati. Tožeča stranka je sicer lahko bila v zmoti, vendar ta zmota ni bila opravičljiva, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni bila dobroverni lastniški posestnik spornih parkirnih mest in zato do njihovega priposestvovanja ni moglo priti.
skupno premoženje zakoncev - nedopustnost izvršbe - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze - sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem - vpis čolna v vpisnik morskih čolnov - izogibanje plačilu davčnega dolga
Toženka je bila tista, ki je zatrjevala, da ima premoženje, ki je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze in za katerega posledično velja zakonska domneva, da gre za skupno premoženje zakoncev, drugačno pravno naravo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi morala zatrjevati, da je bil sporni čoln pridobljen bodisi neodplačno bodisi iz sredstev, ki ne izvirajo iz dela (ali iz drugega skupnega premoženja). Nasprotovati bi morala dejstvenim predpostavkam, na katerih temelji pravna posledica iz 67. člena Družinskega zakonika.
ZZK-1 člen 79, 79/1, 140, 104/1, 140/1-4, 152, 152/4, 178, 195, 198. ZNP-1 člen 156, 156/3, 156/4.
zaznamba - postopek za delitev stvari v solastnini - zaznamba spora - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - obvestilo sodišča o postopku - predlog za začetek postopka - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - sklep o vpisu - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - javnost zemljiške knjige
Obvestilu nepravdnega sodišča iz četrtega odstavka 156. člena ZNP-1 mora biti priložena listina, ki je podlaga za vpis - to je predlog, na podlagi katerega je bil začet postopek, ki naj se zaznamuje.
ZPP člen 195, 339, 339/2-8, 339/2-15, 343, 343/4, 343.a, 343.a/1.
nadomestna sodba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogoji za izdajo - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - spregledan dokazni predlog - toženci kot navadni sosporniki - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
ZPP določa, da se nadomestna sodba lahko izda le pod pogojem, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi. V konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni.
izvršba na nepremičnino - sklep o ustavitvi izvršbe - izbris zaznambe izvršbe - razveljavitev zaznambe sklepa o izvršbi - skupna hipoteka - izbris zaznambe izvršbe pri posameznih nepremičninah
S pravnomočnim sklepom izvršilnega sodišča je bila izvršba na nepremičnine ustavljena in odločeno, da se zato zaznamba sklepa o izvršbi pri nepremičninah razveljavi. Drži, da sklep o izvršbi ni bil razveljavljen, a je glede teh nepremičnin ostal brez učinka. Nenazadnje pa je bila z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1E) določba 2. točke prvega odstavka 90. člena ZZK-1 med postsopkom spremenjana tako, da je sedaj jasno določeno, da se dovoli izbris zaznambe izvršbe, "če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena", torej ni več nelogične omejitve na primere, ko je prišlo do umika izvršilnega predloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00070312
ZVEtL-1 člen 3, 42, 43, 45.. SPZ člen 271, 271/2.. ZNP-1 člen 35, 35/1, 35/3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - samostojni objekt - posamezni del stavbe - garaža - nadstrešek - zakonita stavbna pravica - parkirišče - stroški nepravdnega postopka
Asfaltirana površina AB plošče nad nizom garaž na parcelah v lasti nasprotnih udeležencev ne predstavlja pripadajočega zemljišča k stavbam predlagateljev.
Pritožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na odločbo o premoženjskopravnem zahtevku. Ni dvoma, to ni predmet izpodbijanja, da je obdolženec protipravna dejanja opisana v izreku izpodbijanega sklepa storil v času, ko je bil neprišteven in kot tak ni bil kriv, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v 13. točki izpodbijanega sklepa. Oškodovanka je uveljavljala povrnitev premoženjske škode, ki ji je nastala zaradi obravnavanih protipravnih dejanj. Podlaga za tovrstno odgovornost je tudi krivda. Ta je na podlagi 135. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) podana, kadar oškodovanec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obdolženec dejanja opisana v izreku izpodbijanega sklepa storil v neprištevnem stanju, zato gre za dejanje neodgovorne osebe po prvem odstavku 136. člena OZ in zato za škodo, ki jo je povzročil oškodovanki, ne odgovarja.