prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - fikcija vročitve
Sklep Okrajnega sodišča v Celju EPVD 91/2021, s katerim je bil obdolžencu izrečen ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, je bil torej obdolžencu vročen s tako imenovano fikcijo vročitve 1. 7. 2021, pravnomočen je postal 10. 7. 2021 in izvršljiv 9. 8. 2021, kar vse je pred storitvijo očitanega prekrška 12. 8. 2021.
odločanje v mejah tožbenega zahtevka - ugotovitvena tožba - predhodno vprašanje - pogodba o cesiji - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Napačno je stališče pritožnice, da naj bi bil prenos judikatnih terjatev zaradi varovanja nevtralnega položaja dolžnika mogoč le v kvalificirani obliki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00055336
ZIZ-UPB3 člen 264, 264/3, 264/4.. URS člen 23.
denarna odškodnina - predhodna odredba - škoda zaradi neutemeljenega sodnega postopka - izvedensko mnenje - imenovanje drugega izvedenca
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi pravilno odločilo, ko je tožnici prisodilo odškodnino v višini 70.524,83 EUR s pp, sledeč ob tem strokovno prepričljivi in razumno obrazloženi oceni sodne izvedenke ekonomske stroke mag. D. D. Nikakor namreč ne drži pritožbeni očitek, da je sodna izvedenka pri izdelavi izvedeniškega mnenja prekoračila trditveno gradivo tožeče stranke. Tožeča stranka je namreč pri izračunu škode iz naslova izgubljenega dobička zaradi preklica naročila s strani družbe K. a.d. izhajala iz računovodskih podatkov za poslovno leto 2014.
ZPP člen 155, 155/1.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 10.
povrnitev pravdnih stroškov - potrebni stroški - odvetniški stroški - odvetnik izven sedeža sodišča - potni stroški pooblaščenca - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - pravica do svobodne izbire odvetnika
Stranke pri izbiri odvetnika ni mogoče omejevati le na območje sodišča, kjer se vodi postopek. Stranka ima pravico, da si prosto izbere odvetnika, njun odnos v okviru mandatnega razmerja temelji na zaupanju. Glede na možnost proste izbire odvetnika ter svobodo (odvetnikovega) dela, se zato priznavajo tudi stroški, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja. Izjema velja zgolj v primeru, če sodišče ugotovi, da je bila ta izbira povsem nerazumna ali da je šlo za zlorabo (ravnanje z vicioznimi nameni).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00062956
SPZ člen 142.. ZIZ člen 38, 38/4.. ZPP člen 154, 154/1, 155, 339, 339/2, 339/2-8.. ZZK-1 člen 52, 52/3, 86, 86/3, 87, 87/2, 87/3, 88, 88/1.
izvršba na nepremičnino - lastninska pravica v pričakovanju - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - istovetnost nepremičnine - lastno strokovno znanje sodišča - strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga - neprimeren dokaz - pravica obravnavanja pred sodiščem - stroški ugovornega postopka
Na podlagi ugovornih navedb in dolžnikovih dokazil ni mogoče zaključiti, da gre v primeru nepremičnin "lokal št. P.6.12 v pritličju v velikosti 16.19 m² ter en parkirni boks v kleti vzhodna stran, št. 16", za nepremičnini, na kateri teče izvršba. Dolžniku tako ni uspelo izkazati, da je na nepremičninah, na katerih teče izvršba, pridobil lastninsko pravico v pričakovanju, preden je upnik pridobil prisilno hipoteko.
ZNP-1 člen 156, 156/4.. ZZK-1 člen 196, 196/2, 197, 197/2, 197/3.. ZPP člen 339, 339/2-8.
postopek za delitev solastnih nepremičnin - pogoji za vpis zaznambe postopka - vpis po uradni dolžnosti - kršitev pravice do izjave - vročanje listin udeležencem - seznanitev s procesnim gradivom - pravica do vpogleda v procesna dejanja - elektronska zemljiška knjiga - javnost zbirke listin - zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti
Pritožba ne more uspeti z očitki, da je bila pritožniku kršena pravica do izjave (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), ker pritožniku skupaj s sklepom o dovolitvi vpisa nista bila vročena obvestilo in predlog za delitev stvari v solastnini. Zakon ne predvideva vročanja teh listin udeležencem postopka skupaj s sklepom o dovolitvi vpisa. Udeleženci se z njimi lahko seznanijo na način, določen v zakonu.
ZZK-1 člen 38, 38/3.. ZUreP-2 člen 189, 190.. ZUreP-1 člen 86.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - predkupna pravica občine na nepremičninah - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice - uveljavljanje predkupne pravice
Ker občina predkupne pravice pri pravnem poslu, ki je podlaga predlaganemu vpisu, v nobenem primeru ne more uveljaviti, na drugi strani tudi ne obstoji obveznost omogočiti uveljavitev predkupne pravice. Zato predlogu za vpis ni treba predložiti tudi potrdila iz tretjega odstavka 38. člena ZZK-1.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - vknjižba lastninske pravice na pravno osebo - pravna oseba kot imetnik pravice - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
V 3. členu Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je izrecno določeno, da je Sklad pravna oseba. Po 25. členu ZZK-1 se, kadar je imetnik pravice pravna oseba, ta vpiše s podatki o imenu oz. firmi, sedežu in z enolično identifikacijsko številko, ki jo določi upravljalec poslovnega registra. Vse navedene podatke je imelo v konkretnem primeru zemljiškoknjižno sodišče na voljo in je v skladu z njimi dovolilo vpis na SKZG RS.
Pritožbeno sodišče drugače od pritožnika ocenjuje, da ima opisano kaznivo dejanje vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja, pri čemer je v opisu kaznivega dejanja vsebovan tudi očitek, da bi obtoženec iz stanovansjke stavbe na naslovu "..." izvršil tatvino vrednejših predmetov, kar pa mu ni uspelo, saj ga je s kraja dejanja prepodil oškodovanec ter je dejanje nato ostalo pri poskusu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00069902
KZ-1 člen 75, 240, 240/1, 240/2, 245, 245/1. ZKP člen 105.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje pranja denarja - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - višina protipravne premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - obrazložitev odločitve
Obtoženi A. A. je neupravičeno odobril plačilo računa družbi E. v znesku 207.600 EUR, ki vključuje tudi DDV v znesku 34.600,00 EUR. Pritožnika imata prav, da zneska DDV pri izračunu premoženjske koristi oziroma škode ni mogoče upoštevati. Za družbo Č. kot davčno zavezanko za DDV je bil znesek DDV odbitna postavka (vstopni DDV), zato ji v tej zvezi ni mogla nastati nobena škoda, družba E. pa s prejemom zneska DDV, ki ga je v okviru računa plačala družba Č., ni pridobila nobene premoženjske koristi, saj je znesek DDV treba odvesti davčnemu organu. Višino pridobljene protipravne premoženjske koristi oziroma povzročene škode tako lahko predstavlja le znesek brez vštetega zneska DDV po računu družbe E., to je znesek 173.000,00 EUR.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v obravnavanem primeru obrazložitev odločitve o premoženjskopravnem zahtevku ne ustreza navedenim zahtevam 22. člena Ustave. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje obveznost obtožencev glede plačila premoženjskopravnega zahtevka obrazložilo s tem, da sta obtoženca povzročila škodo in da je podlaga za prisojo premoženjskopravnega zahtevka njuna kazenska odgovornost, ki pa, kot je bilo že opozorjeno, sama po sebi ne zadostuje za nastop civilnopravnih posledic. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da so za presojo škode upoštevne določbe OZ o povrnitvi škode, vendar pa zgolj ta navedba za obrazložitev odločitve o premoženjskopravnih zahtevkih ne more zadostovati. Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti, za katero vrsto odškodninske odgovornosti naj bi šlo, katere so predpostavke te odgovornosti in zakaj so v konkretnem primeru podane.
ZPP-UPB3 člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1.. ZOdv člen 15.
obnova pravdnega postopka - obvezno zastopanje po odvetniku
V konkretnem primeru bi moral odvetnik v imenu in za račun tožnice1 sestaviti predlog za obnovo postopka, zlasti pa bi moral na to vlogo dati svoj žig in svoj podpis (15. člen Zakona o odvetništvu – ZOdv). Oprava pravdnega dejanja po odvetniku namreč pomeni, da ga v imenu in za račun stranke opravi odvetnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059610
KZ-1 člen 86, 86/12, 87, 87/4.
denarna kazen - način izvršitve denarne kazni - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - predlog
V določbi dvanajstega odstavka 86. člena KZ-1 je določeno, da o dopustnosti izvršitve kazni na načine, določene v 86. členu KZ-1 odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da obsojenčevega predloga oz. predloga njegovega zagovornika v tej smeri ni bilo, zato sodišče prve stopnje o možnosti izvršitve denarne kazni na način iz četrtega odstavka 87. člena ZKP ni moglo, niti ni bilo dolžno odločati.
SPZ člen 15, 15/2, 99, 99/1.. ZVO-1 člen 163, 163/1.. ZEKom-1 člen 24, 24/1, 24/2.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - radijska frekvenca - motenje - uporaba radiofrekvenčnega spektra - sui generis zahtevek - aktivna legitimacija rs
Radijska frekvenca je kot del radiofrekvenčnega spektra omejena naravna dobrina, vendar pa sama po sebi ni stvar v smislu drugega odstavka 15. člena SPZ.
V primeru vznemirjanj ali motenj določene radijske frekvence tožnici ne gre (klasično) negatorno varstvo po 99. členu SPZ, temveč ima glede teh protipravnih posegov posebno (sui generis) opustitveno upravičenje.
zahteva za sodno varstvo - dokazno breme lastnika vozila - prepozen dokazni predlog
Nobene ovire pa ni bilo, da ne bi pritožnik že v zahtevi za sodno varstvo predlagal zaslišanje osebe, s katero zatrjuje, da je v spornem času bil. Dokazni predlog, podan šele na zaslišanju, je zato prepozen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00057801
DZ člen 161, 162, 162/1. ZNP-1 člen 101.
pogoji za izdajo začasne odredbe - stroški postopka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o preživnini - začasna odredba o stikih - koristi otroka kot pravni standard - selitev v tujino
Škodljivo bi bilo, če bi otroka po predhodnemu privajanju na nov dom in vključitvi v novo šolsko oziroma predšolsko okolje ločili od matere (pri kateri živita že vsaj od leta 2019 in sta nanjo navezana), začasno predodelili očetu in preselili nazaj v Slovenijo. Ta sprememba bi povzročila izgubo občutka varnosti in stabilnosti ter hudo čustveno ambivalenco, s čimer bi bil ogrožen njun zdrav psihofizični razvoj.
V predmetni zadevi gre za postopek oziroma ukrep za varstvo koristi otroka, zato odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku, v skladu z določbo 101. člena ZNP-1. Glede na naravo tega postopka (ureditev razmerij med starši in otroci, kar je oziroma mora biti v interesu obeh udeležencev) je na mestu odločitev, da krijeta predlagatelj in nasprotna udeleženka vsak svoje stroške tega postopka. Kakšne posebne okoliščine, ki bi narekovale odstop od tega pravila, niso podane.
ARBITRAŽNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK00053739
ZPP člen 18, 18/1. ZIZ člen 41, 41/7, 53, 62, 62/2, 62/5. ZArbit člen 11.
sodna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor sodne pristojnosti - arbitražni sporazum - pristojnost arbitraže
Določba 49. člena Pravilnika o registraciji in statusu igralcev (v nadaljevanju PRSI) med drugim določa tudi prekluzivni 90 dnevni rok za prisilno uveljavitev pravice do plačila nadomestila za prestop igralca pred Arbitražo NZS, kar pomeni, da po tem roku pravno varstvo v zvezi z neplačilom nadomestila po pravilih NZS ni več mogoče. Vendar pa ta materialnopravna določba po vsebini v ničemer ne posega v določbe pravnih aktov NZS o pristojnosti za odločanje o sporih iz tega naslova. Le-ta je skladno s statutom Nogometne zveze Slovenije (NZS) in predvsem Pravilnikom o Arbitraži podeljena izključno Arbitraži NZS in ne rednim sodiščem, zato v nobenem primeru ni mogoče slediti razlagi, da se po poteku prekluzivnega 90 dnevnega roka vzpostavi sodna pristojnost za odločanje o tem istem sporu.
sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - ista dejanska in pravna podlaga spremenjenega tožbenega zahtevka in pobotnega ugovora
V konkretnem primeru zahtevek po spremenjeni tožbi temelji na isti pravni in dejanski podlagi kot eden izmed pobotnih ugovorov tožene stranke, o katerem bo sodišče prve stopnje v postopku v vsakem primeru moralo odločati. V obeh primerih gre za zahtevek enega solastnika na delno povračilo plačanega obratovalnega (vzdrževalnega) stroška za isto solastno nepremičnino (68. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ), sodišče prve stopnje pa bo v tej zvezi moralo dejansko stanje ugotavljati že zaradi odločanja o pobotnem ugovoru tožene stranke. Ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka je tako po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavnem primeru odločanje o spremembi tožbe smotrno za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama, zaradi česar bi bilo treba takšno spremembo tožbe dovoliti (prvi odstavek 185. člena ZPP).
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - skupno premoženje zakoncev - preizkus terjatev v stečajnem postopku - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - listina kot podlaga za vpis - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige
S sklepom stečajnega sodišča, ki s stališča nasprotnega udeleženca niti ni bil izdan v kontradiktornem postopku in v njem ni sodeloval, ni mogoče poseči v vknjiženo lastninsko pravico pritožnika, ki sploh ni bil stranka stečajnega postopka.
ZTro-1 člen 1, 1/1, 8, 8/3.. ZFPPIPP-UPB8 člen 325-347.. OZ-UPB1 člen 299, 299/2.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - trošarinsko blago - pravno nasledstvo - zavezanec za plačilo trošarine
V 5. poglavju ZFPPIPP je v pododdelku 5.8.2. (členi od 325 do 347) urejena prodaja premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku. Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se lahko pravi posamično, lahko pa se premoženje stečajnega dolžnika proda tudi kot poslovna celota zaradi nadaljnjega opravljanja podjema s strani kupca (343. člen ZFPPIPP). V tem primeru preidejo s plačilom kupnine na kupca kot pravnega naslednika stečajnega dolžnika pri podjemu poleg lastninske pravice ali drugih premoženjskih pravic na premoženju, tudi vse pravice, ki so povezane s pravnim položajem stečajnega dolžnika pri opravljanju podjema (koncesije, licence, pravice na podlagi atestov in dovoljenj, pravica do najema, pravica uporabe imena).