tožba za razveljavitev sodne poravnave - zamuda roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - sodna poravnava - nedovoljena razpolaganja strank - ničnost
Res velja, da mora sodišče, pred katerim je sodna poravnava sklenjena, paziti na ničnostne razloge po uradni dolžnosti. Vendar če te razloge prezre, sodna poravnava ohrani (formalne) učinke pravnomočne sodne odločbe in lastnost izvršilnega naslova. Le izbijati jo je mogoče z ustreznimi izrednimi pravnimi sredstvi (tožbo za razveljavitev sodne poravnave ali zahtevo za varstvo zakonitosti.
inšpekcijski postopek - zakonita zastavna pravica - vknjižba zakonite zastavne pravice - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - vknjižba zastavne pravice po uradni dolžnosti - zavarovanje terjatve iz naslova stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku
Iz določbe prvega odstavka 157.c člena ZVO-1 izhaja, da se zastavna pravica nanaša na vse nepremičnine inšpekcijskega zavezanca. Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zato, ker v sklepu Inšpektorata za okolje in prostor te nepremičnine niso navedene, vpisa ni mogoče dovoliti.
Sodišče prve stopnje ni presojalo tega, ali je z izdajo omenjenega sklepa že nastala (izvršljiva) terjatev Republike Slovenije do inšpekcijskega zavezanca, v smislu prvega odstavka 157.c člena ZVO-1. Z izpolnitvijo tega pogoja nastane zakonita zastavna pravica Republike Slovenije, s tem pa tudi podlaga za ta vpis, v skladu z določbo drugega odstavka 157.c člena ZVO-1.
V vseh primerih, ko storilec stori ali poskusi storiti tatvino stvari, za katere ne ve, kakšne vrednosti so, za kar gre v obravnavani zadevi, ne moremo govoriti o storilčevem naklepu glede prilastitve stvari majhne vrednosti, ki je zakonski znak majhne tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1, zato bo v teh primerih vedno podano kaznivo dejanje po prvem odstavku 204. člena KZ-1 oziroma poskus tega kaznivega dejanja.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v obravnavani zadevi za navidezni stek zaradi inkluzije. Za razmerje inkluzije gre, če presoja konkretnih okoliščin kaznivih dejanj v steku (ne pa primerjava abstraktnih zakonskih znakov kot pri navideznem steku zaradi razmerja konsumpcije, specialnosti ali subsidiarnosti), pokaže, da bi bilo dvojno kaznovanje nesmiselno, ker je kriminalna količina enega kaznivega dejanja v primerjavi z drugim zanemarljiva, postranska ali malo pomembna posebna okoliščina hujšega kaznivega dejanja.
Odločba o kazenski sankciji sodbe I K 16201/2019 z dne 9. 3. 2020 je izgubila samostojnost in je sodišče ne bi smelo ponovno upoštevati ob izreku enotne kazni v izpodbijani sodbi. Ker jo je upoštevalo, je prekršilo kazenski zakon, saj je bila ista obdolženki izrečena kazenska sankcija upoštevana dvakrat.
ZPP-UPB3 člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.. URS člen 125, 156.
exceptio illegalis - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja
Če sodnik meni, da posamezen podzakonski akt, ki bi ga moral uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom, takšnega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis). Sodnik pri opravljanju sodniške funkcije namreč ni vezan na podzakonske predpise (za razliko od drugih državnih organov).
odlog izvršbe na predlog dolžnika - dolžnost predložiti zdravstveno dokumentacijo
V konkretnem primeru ni podano očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine. Terjatev, ki se izterjuje v tem postopku, znaša preko 186 tisoč evrov, vrednost nepremičnine, ki je predmet te izvršbe, pa znaša (po navedbah dolžnika) vsaj 224 tisoč evrov. Angažiranje izvedenca nepremičninske oziroma gradbene stroke, za katerega dolžnik niti ni konkretno navedel, katere trditve naj se z njim dokazujejo, bi bilo povsem nepotrebno.
Tek izvršilnega postopka zagotovo povzroča dolžniku določeno skrb in stres. Vendar pa je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da iz dokumentacije, priložene k ugovoru oziroma predlogu za odlog izvršbe, ne izhaja, da bi imel dolžnik izredno, zelo občutljivo oziroma (v tem trenutku) življenjsko ogrožajočo zdravstveno stanje, zaradi česar bi nadaljevanje izvršbe grobo poseglo v njegove osebnostne pravice.
listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu - soglasje upravne enote - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga
Zemljiškoknjižni predlog je mogoče dopolniti z listino, ki je ob vložitvi predloga že obstajala, pa predlogu pomotoma ni bila priložena, ne pa za listino, ki bi bila sestavljena kasneje.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00065421
ZZK-1 člen 49, 49/1, 49/1-1, 49/1-2, 49/1-3, 49/1-4.. ZKZ člen 20, 22.
predznamba lastninske pravice - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - sprejem ponudbe - listine, ki so podlaga za predznambo - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - zavezujoča ponudba - odložni pogoj - listina o pravnem poslu - odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla - trenutek sklenitve pogodbe
Ne glede na to, da odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla ni listina po prvi točki, prav tako pa tudi ne listina po po 2., 3. ali 4. točki prvega odstavka 49. člena ZZK-1, smiselno v primeru predznambe lastninske pravice nadomešča listino o pravnem poslu. V nasprotnem primeru kupec nepremičnine, ki je kmetijsko zemljišče, kljub sklenjenemu zavezovalnemu pravnem poslu, ne bi mogel zavarovati vrstnega reda pridobitve lastninske pravice.
Če ena pogodbena stranka krši obveznost, ki izvira iz poslovnega razmerja, pogodbi zvesta stranka obdrži (ohrani) izpolnitveni zahtevek vse do tedaj, dokler izpolnitvena obveznost kasneje (po nastopu kršitve) ne preneha: bodisi s pravilno izpolnitvijo, ki je opravljena z zamudo, bodisi s tem, da pogodbi zvesta stranka uresniči pravico odstopiti od pogodbe zaradi nepravilne izpolnitve. Pogodbi zvesta stranka torej lahko vztraja pri izpolnitvi in hkrati uveljavlja tudi sankcije zaradi nepravilne izpolnitve (zamudne obresti, pogodbeno kazen za zamudo in odškodninsko terjatev za škodo zaradi zamude - drugi odstavek 239. člena OZ)
izjava o umiku tožbe - ustavitev postopka - izrecen umik tožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem
Ker glede na pojasnjeno povzete tožbene navedbe ne predstavljajo izrecne izjave tožeče stranke o umiku tožbe za dne 9. 10. 2018 plačan znesek 289,84 EUR, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za preračun terjatve, kot ga je napravilo v 9. točki izpodbijanega sklepa in posledično ustavitev postopka na temelju 188. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP). S takšnim nezakonitim postopanjem sodišča pa je bila tožeči stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 219, 219/1.. ZNP-1 člen 175, 178, 178/1.. ZNP člen 145, 145/2.. ZZK-1 člen 19.
nujna pot - dovolitev nujne poti - trasa nujne poti - konkretni opis - pravni standard natančnega opisa - tuja stvar - stvarna služnost na solastni stvari - ovirana uporaba nujne poti - stroški postopka
Izrek ne vsebuje nobenega tekstovnega opisa, po katerem delu služečih nepremičnin nujna pot poteka. Zgolj navedba, da je geodetska skica sestavni del sklepa, ne zadošča, še posebej v konkretnem primeru, ko je z nujno potjo obremenjen le manjši del nepremičnine. Na podlagi pravnomočne sodne odločbe se nujna pot vknjiži v zemljiško knjigo, zato je zaradi pravne varnosti pomembno, da je opis trase ustrezno opredeljen (določen) in v tej vsebini javno objavljen.
Ustanovitev stvarne služnosti (nujne poti) na solastni stvari je izključena oziroma nemogoča.
Služnostni zavezanec je sicer dolžan dopustiti neovirano uporabo nujne poti oziroma se je dolžan vzdržati posegov v nujno pot, vendar ta obveznost lahko velja le za obremenjeni del njegove nepremičnine. Sodišče prve stopnje mu ne more nalagati drugih omejitev (na drugih delih njegove nepremičnine), ki s koriščenjem nujne poti niso neposredno povezane.
OZ-UPB1 člen 33, 33/3, 33/4, 59, 59/2.. ZGD-1 člen 623, 623/4.
predpogodba - obligacijski zahtevek na izpolnitev obveznosti - odložni pogoj - oddelitev družbe - ničnost pogodbe zaradi predmeta - nesklepčen tožbeni zahtevek
Na podlagi predpogodbe bi tožeča stranka lahko zahtevala samo sklenitev glavne pogodbe, to je prodajne pogodbe, ne pa tudi izpolnitve odložnega pogoja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058105
ZKP člen 372, 372/5.. KZ-1 člen 49, 50, 51, 51/1, 51/1-2, 308.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izrek kazenske sankcije - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - kršitev kazenskega zakona
Pritožnica nima prav, da je sodišče zagrešilo kršitev kazenskega zakonika po 5. točki 372. člena ZKP. Ta kršitev ni podana, saj sodišče prve stopnje z omilitvijo zaporne kazni ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu. Podana bi bila le tedaj, če bi sodišče izreklo kazensko sankcijo zunaj zakonskih meja, ali če bi izreklo kazensko sankcijo, ki jo zakon ne pozna ali ne bi izreklo kazenske sankcije, ki bi jo po zakonu moralo. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje zaporno kazen omililo v mejah 51. člena KZ-1.
OZ-UPB1 člen 112.. ZPSPP člen 28, 28-2.. ZIUPOPDVE člen 117.
odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Najemno razmerje med pravdnima strankama je zaradi odstopa od pogodbe predčasno prenehalo, in sicer še preden je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omejitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19 (ZIUPOPDVE). Ta zakon je namreč začel veljati šele 31.12.2020, pri čemer je njegova določba iz 117. člena, kjer so urejeni začasni ukrepi na področju najemnih razmerij poslovnih stavb in poslovnih prostorov, veljala do 30.6.2021. Zato se tožena stranka na uporabo te zakonske določbe ni mogla sklicevati, upoštevaje da je tožeča stranka še pred veljavnostjo tega zakona odstopila od najemne pogodbe. Pred tem (v okviru prvega vala epidemije Covid-19) pa takšna ali podobna specifična pravna podlaga ni obstajala.
Kdo je glavni delničar, določa 384. člen ZGD-1, in sicer gre za delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90 % osnovnega kapitala družbe. Za ugotavljanje deleža delnic, ki pripadajo glavnemu delničarju družbe, se smiselno uporabljajo določbe drugega in četrtega odstavka 528. člena tega zakona. Določba je jasna, gre za delničarja posameznika, h kateremu se prištevajo le delnice z njim koncernsko povezanih družb. Zato je ni mogoče razlagati na način, na katerega se zavzemajo predlagatelji, to je, da je kot glavnega delničarja treba šteti tudi konzorcij delničarjev, povezanih z delničarskim sporazumom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00058244
KZ-1 člen 308, 308/3.. ZKP člen 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - obteževalne okoliščine - naklep - sprememba kazenske sankcije
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je štiriletna zaporna kazen prestroga kazenska sankcija oz. da močno odstopa od primerljivih primerov sodne prakse. Že res, kar ugotavlja prvostopenjsko sodišče, da je obtoženec kaznivo dejanje storil iz koristoljubnosti, po drugi strani pa tudi drži, da obtožencu direktnega naklepa kot oblike krivde, s katerim je obravnavano kaznivo dejanje storil, kot obteževalne okoliščine ni mogoče upoštevati, saj obravnavanega kaznivega dejanja z drugačno obliko krivde sploh ni mogoče storiti.
Vpis v zemljiško knjigo je dopusten samo proti tistemu, ki je v zemljiški knjigi v času vložitve zemljiškoknjižnega predloga (v trenutku začetka postopka) vpisan kot lastnik ali imetnik druge knjižne pravice, na katero se vpis nanaša. Gre za načelo (knjižnega) pravnega prednika, ki je opredeljeno v 9. in dodatno konkretizirano v 150. členu ZZK-1.
solastnina - gradnja večstanovanjskega objekta - razdelitev solastne nepremičnine - dejanska raba nepremičnin - sprememba solastniških deležev na nepremičnini - dogovor solastnikov - dogovor o pridobitvi oziroma povečanju solastniškega deleža - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Dejanska raba večjega ali manjšega dela zemljišča ne more vplivati na velikost (spremembo) solastniškega deleža.
Z vlaganji v solastnino, na kateri so deleži že določeni, se razmerja med solastniki ne morejo spremeniti, razen če bi o tem obstajal izrecen dogovor.
Ta dogovor bi predstavljal obligacijsko podlago za povečanje solastniških deležev tožnikov, zato bi slednji pridobili nedenarno terjatev, da od drugega solastnika, katerega solastniški delež bi se zmanjšal (toženca), zahtevajo izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00050456
ZPP-A člen 66, 66/1, 132.. ZFPPIPP-UPB8 člen 151, 296, 296/5.. OZ-UPB1 člen 249, 336, 336/1.. ZPP člen 319, 319/3, 339, 339/1.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
nova dejstva in dokazi - novela ZPP-E - postopek prisilne poravnave - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - procesni pobotni ugovor - posledice neprijave terjatve v stečajnem postopku - nagrada in stroški sodnega izvedenca
17.9.2017 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E), ki je v četrtem odstavku 66. člena1 predpisal dodaten razlog, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja. Takšne novote so dopustne, če po presoji sodišča ne bi zavlekle reševanje spora.