ZVEtL-1 člen 43.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - določitev pripadajočega zemljišča za območje greznic in malih čistilnih naprav ter površin, potrebnih za dostop do njih - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - obseg pripadajočega zemljišča - ugotovitev namembnosti zemljišča - pretekla raba zemljišča - neobrazloženost odločitve - nemožnost preizkusa sklepa
Sodišče prve stopnje je očitno sledilo izvedencu, da greznica na obravnavanem prostoru ni dovoljen način odvajanja odpadnih vod. Predlagatelja sta v pripombah na izvedeniško mnenje grajala le njegov predlog, naj se problem uporabe greznice reši s služnostjo, v zvezi z vprašanjem, ali je greznica dovoljen način odvajanja odplak na obravnavanem območju, pa sta navedla le, da to vprašanje za ta postopek ni pomembno. To vprašanje izpostavljata kot sporno šele v pritožbi, in še to zgolj pavšalno, ne da bi konkretizirano navedla, da na podlagi veljavnih pravnih aktov nista dolžna in zakaj ne zagotoviti odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00058732
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1.. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pravnomočno odločena stvar - ponovno odločanje o pravnomočno odločeni zahtevi - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - zavrženje predloga - sprememba zakona - obrazloženost sklepa
Tako v predhodni kot v tej zadevi sta se predlagatelja sklicevala na to, da sta solastnika stanovanjskega objekta na parceli št.202 in predlagala, da sodišče severni del parcele št. 200/17 določi (ugotovi) kot pripadajoče zemljišče. V tem smislu je podana istovetnost njunega predloga.
Ne drži, da v prejšnjem postopku ni bil presojan kriterij, katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba predlagateljev. Sodišče se je s tem vprašanjem ukvarjalo, le zaključki so drugačni, kot si želita pritožnika.
Sedanji 43. člen ZVEtL-1 dejansko povzema merila (v smislu osnovnih, primeroma navedenih napotil), ki jih je določal že prej veljavni zakon, vendar so v novem zakonu njihova medsebojna razmerja urejena drugače. Temeljni koncept odločanja ostaja isti.
predkupna pravica - izbris vknjižbe predkupne pravice - vknjižba prenehanja pravice - vknjižba prenehanja časovno omejenih pravic - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - prenehanje predkupne pravice
Pri predkupni pravici, vpisani v korist nasprotnega udeleženca, ni vpisan podatek o dnevu prenehanja pravice, zato ni mogoče uporabiti določb 42. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ko pogojev za vknjižbo prenehanja pravice ni potrebno dokazovati s posebno listino. Ne gre za časovno omejenost pravice v smislu 21. člena ZZK-1.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - napotitev v programe - nevladna organizacija - Društvo za nenasilno komunikacijo - diskrecija sodišča - zagrožena denarna kazen
Napotitev iz 19.a člena ZPND ne predstavlja ukrepa, saj ta ni primeroma navedena v 19. členu ZPND, ki govori o ukrepih, ampak je določena v posebnem členu in se lahko izreče ob izdaji ukrepa. Sankcioniranje, ki je določeno v 22.č členu ZPND pa je omejeno le na točno določne primere, ki so v njem taksativno navedeni in zato ne more veljati tudi za napotitev iz 19.a člena ZPND.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055207
KZ-1 člen 29, 29/3, 115, 115/1, 116, 116/1, 116/1-1.
umor - kaznivo dejanje umora - zakonski znaki - kvalifikatorna okoliščina - umor na zahrbten način - kaznivo dejanje uboja - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji
Za to, da je mogoče nekomu očitati, da je drugemu vzel življenje na zahrbten način, je bistveni predpogoj to, da oškodovanec obtožencu zaupa v tolikšni meri, da napada v nobenem primeru ne pričakuje, pri čemer pa napadalec prav to situacijo izkoristi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062732
KZ-1 člen 34, 205, 205/1, 205/1-1.
kaznivo dejanje velike tatvine - poskus
Obtoženec je s silo in s pomočjo vžigalnika že uspel nekoliko odpreti vrata v ribarnico, kar pomeni, da uporabljen način odpiranja vrat ni bil že vnaprej obsojen na neuspeh. Dejstvo je le, da so ga pri dejanju zalotili policisti, zato je dejanje ostalo pri poskusu. Okoliščina, da je bil v času storitve kaznivega dejanja pod vplivom psihoaktivnih snovi pa ne pomeni, da obtoženec ne bi mogel odpreti vrat v ribarnico, kot smiselno trdi pritožnik.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec (prvi odstavek 965. člena Obligacijskega zakona, v nadaljevanju OZ). V obravnavanem primeru je podano zavarovanje odgovornosti, katerega posebnost je v tem, da je obveznost zavarovalnice nastala šele takrat, ko je oškodovanec od nje zahteval odškodnino. To pa pomeni, da je treba biti tudi v obravnavani odškodninski zadevi pozoren na značilna ravnanja oškodovanca, ki so lahko podlaga za delno razbremenitev odgovornosti zavarovalnice.
odškodninska odgovornost delodajalca - deljena odgovornost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)
Če je podana soodgovornost delavca, je regresni zahtevek ZZZS omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec. Zato je treba vse ugovore v zvezi z deljeno odškodninsko odgovornostjo zaradi delovanja več vzrokov na nastanek škode presojati v skladu s splošnimi pravili Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o deljeni odgovornosti (171. člen OZ).
vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - utemeljenost predloga za vpis v zemljiško knjigo - nesklepčnost predloga - delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen in zemljiškoknjižno sodišče preizkuša le skladnost med listino in predlogom. Če te skladnosti ni, gre za nesklepčen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.
stiki med otrokom in staršema - stiki med očetom in otrokom - stiki otroka s staršem - stiki brez prenočevanja - varstvo koristi otroka - korist mladoletnega otroka - preživnina - plačilo preživnine za otroka - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - preživljanje otroka pred določitvijo preživnine - dokaz s sodnim izvedencem - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja
Sodna izvedenka psihiatrične stroke Č. Č., katere naloga je bila opredeliti se do pritožnikovih sposobnosti imeti primerne in neobremenjene stike s hčerko, je sicer res ugotovila, da je toženec sposoben izvajati ustrezne stike s hčerko in to tudi preko noči. A odločitev v sodbi temelji predvsem na kasneje izdelanem izvedeniškem mnenju dr. F. F. in dr. D. D., pri čemer mnenje prvega temelji na uporabi ustreznih diagnostičnih postopkov in osebnem pregledu obeh staršev in deklice, mnenje druge pa na podlagi klinično-psihološkega pregleda tožnice in deklice (pritožnik se na vabila za pregled te izvedenke ni odzval). Mnenje izvedenke Č. Č. torej za razliko od nadaljnjih dveh mnenj ni upoštevalo koristnosti stikov z vidika deklice. Oba kasnejša izvedenca pa sta menila, da so v dekličino korist stiki na način, kot potekajo ob izdaji sodne odločbe na podlagi začasne odredbe, torej brez prenočevanja.
predlog za postavitev izvedenca - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku
Sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas, s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo predložijo izvid in mnenje o strokovnih vprašanjih, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče meni, da mu je pri njegovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Tudi sodni cenilci so osebe, imenovane za neomejen čas, s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo predložijo izvid o gospodarskih lastnostih stvari ali pravice in cenitev njene vrednosti ali vrednosti na njej povzročene škode. Oboji se morajo za svoje delo strokovno izpolnjevati ter se seznanjati z novimi dogajanji in metodami v stroki. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 18. poglavju (dokazi in izvajanje dokazov) v členih od 243 do 256 ureja zgolj institut izvedenca, zato je pritožbeno sodišče v sklepu Cpg 12/2019 z dne 4.7.2019 zapisalo, da (lahko s procesnega vidika) dokazni predlog za postavitev izvedenca vključuje tudi dokazni predlog za postavitev cenilca. Vendar pa je v konkretnem primeru ključna (smiselna) uporaba določbe drugega odstavka 351. člena ZPP, ki omogoča, da stranki tudi po instančni razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje navajata nov dejstva in predlagata nove dokaze. V omenjenem razveljavitvenem sklepu je namreč pritožbeno sodišče opozorilo na uporabo pravne podlage, ki je pomembna za odločitev v sporu, pri čemer se dotlej nobena stranka na to pravno podlago ni izrecno sklicevala (niti je ni zaznalo sodišče prve stopnje) in v tej zvezi strankam ni bilo mogoče očitati nezadostne skrbnosti. Sodišče je namreč dolžno izvajati materialno procesno vodstvo (258. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00051091
ZFPPIPP člen 132, 280, 280/2-1.. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - ustavitev izvršbe - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka - pritožba tretjega - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Če je upnik v stečajnem postopku pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, mora izvršilno sodišče ustaviti postopek o izvršbi, ne da bi razveljavilo dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico, in odločiti, da ta ločitvena pravica ostane v veljavi. Bistvo tega (procesnega) sklepa je samo v tem, da se spremeni vrsta postopka, izvršba se (v fazi, v kakršni je) zaradi načela enakega obravnavanja upnikov nadaljuje kot generalna izvršba v stečajnem postopku. Na položaj pritožnika kot tretjega v izvršilnem postopku zato izpodbijani sklep ne vpliva, kar pomeni, da za pritožbo nima pravnega interesa.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - kmetijsko zemljišče - listina primerna za vpis lastninske pravice - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - prenos zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - potrdilo o odobritvi pravnega posla in potrdilo, da odobritev ni potrebna
Presoja primernosti listine, ko se predlaga vpis lastninske pravice v korist države.
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/2, 40, 40/1, 40/1-1, 40/3, 40/3-1, 40/4. ZSKZ člen 14.
vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - pravica uporabe - zemljiškoknjižno dovolilo - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ
Načeloma se za listine iz 1. točke tretjega odstavka 40. člena ZZK-1 uporablja tudi drugi odstavek 38. člena ZZK-1 in v tem pogledu ima sodišče prve stopnje prav. Vendar pa je ta primer izjemen in smiselna uporaba teh pravil glede na okoliščine primera terja drugačno razlago. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da se ga v tem primeru ne uporabi. Zemljiškoknjižnemu dovolilu ni bilo treba priložiti odobritve pravnega posla oziroma potrdila, da odobritev ni potrebna.
Pri razlagi je treba izhajati iz namena določbe drugega odstavka 38. člena ZZK-1, ki je v varstvu javnega interesa. V konkretnem primeru pa ta upoštevaje vsebino Pogodbe, zakonodajo, ki ureja lastninjenje kmetijskih zemljišč ter zakonodajo, ki ureja varstvo kmetijskih zemljišč, po presoji pritožbenega sodišča ne more biti ogrožen. Iz listin, zakonodaje in vpisov v zemljiški knjigi izhaja, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči, gre za ureditev neurejenega stanja iz tranzicijskih časov, ki sta ga s pogodbo uredili država in občina, edini potencialni upravičenki iz naslova lastninjenja teh zemljišč na podlagi 14. člena ZSKZ.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-2, 97, 97/1, 97/1-1. SPZ člen 49. ZGD-1 člen 475, 475/6, 517, 518.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka gospodarski družbi
Pri izročitvi nepremičnin kot stvarnega vložka je potrebno upoštevati 49. člen SPZ, ki določa da se za pridobitev lastninske na nepremičnini zahteva vpis v zemljiško knjigo, vpis pa se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. To pomeni, da je treba šteti, da je izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka opravljena, ko družba na temelju ustrezne listine pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo2. Takšno možnost pa daje šele zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem je podpis overjen. Ker je bil podpis na Dogovoru o vplačilu stvarnega vložka, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, overjen po datumu od katerega učinkuje prepoved odtujitve in obremenitve, je na podlagi 99. člena ZZK-1 zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za vpis lastninske pravice na predlagatelja.
vpisi v sodni register - odpoklic direktorja - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pravna narava razmerja med direktorjem in družbo je dvojna: korporacijskopravna na podlagi sklepa o imenovanju direktorja in obligacijskopravna na podlagi pogodbe. Pri razrešitvi je slika zrcalna (sklep o odpoklicu kot korporacijskopravni akt, ki mu sledi odpoved pogodbe, to je obligacijskopravnega razmerja). Predmet vpisa v sodnem registru so samo korporacijskopravni akti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00049011
KZ-1 člen 47, 47/1, 47/3, 48.a, 49, 49/2, 51, 51/2, 51/2-2, 73, 73/1.. ZKP člen 372, 372/5.
omilitev kazni - kršitev kazenskega zakona - sprememba sodbe - olajševalne in obteževalne okoliščine - specialno povratništvo kot obteževalna okoliščina - izgon tujca iz države - odvzem predmetov - denarna kazen - višina dnevnega zneska
Državna tožilka ima prav, da je sodišče zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP s tem, ko je pri izreku zaporne kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje podlago za omilitev zaporne kazni navedlo 2. točko drugega odstavka 51. člena KZ-1, po kateri se sme omiliti kazen storilcu, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagana omilitev kazni ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem. Kot pravilno izpostavlja pritožnica, državna tožilka v obtožnici, niti na predobravnavnem naroku ali naroku za izrek kazenske sankcije ni predlagala omilitve kazni, ampak je predlagala izrek zaporne kazni v trajanju treh let, zato je sodišče prve stopnje, ko je obtožencu omililo kazen na zgoraj navedeni pravni podlagi, zagrešilo očitano kršitev.
Res je obtoženec krivdo priznal in obžaloval kaznivo dejanje ter navedel, da je kaznivo dejanje storil v stiski, vendar so to olajševalne okoliščine, ki vplivajo le na tehtanje, ali naj bo kazen manjša (upoštevajoč razpon predpisane zaporne kazni od 3 do 10 let). Ker pa so podane tudi obteževalne okoliščine, ki jih je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje in te vplivajo na tehtanje, ali naj bo kazen večja (drugi odstavek 49. člena KZ-1), tudi po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je omililo zaporno kazen pod mejo, ki je predpisana z zakonom. Ker je državna tožilka predlagala izrek najnižje predpisane kazni, to je tri leta zapora, je pritožbeno sodišče njenemu predlogu sledilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00048887
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.. ZPP člen 313.. ZIZ člen 19, 21, 79, 79/1, 79/2.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 77.
zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - zamuda - zapadlost - izvršljivost - predmeti, izvzeti iz izvršbe - osebno vozilo
Znižanje obveznosti plačila stroškov postopka s sodbo sodišča druge stopnje na nastop zamude ne vpliva. Zato je potrebno šteti, da je bila dolžnica s svojo obveznostjo plačila stroškov postopka seznanjena že z odločitvijo sodišča prve stopnje in je posledično njena zamuda s plačilom teh stroškov nastopila s potekom petnajstdnevnega roka od vročitve sodbe sodišča prve stopnje.
Ker zakon v prvem odstavku 79. člena ZIZ taksativno našteva predmete, na katere z izvršbo ni mogoče poseči (1. do 8. točke), je izvršilnemu sodišču v okviru 79. člena ZIZ omogočena le presoja o tem, ali določena dolžnikova stvar predstavlja enega izmed predmetov, zajetih v katerem izmed taksativno naštetih primerov (drugi odstavek 79. člena ZIZ), ne pa tudi, da glede na okoliščine posamezne zadeve odloča, ali bo izvršbo na tej podlagi ustavilo tudi za določeno (drugo) dolžnikovo stvar, ki sicer v enem izmed teh primerov ni zajeta.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - umik objave - umik vsebin s spletne strani - poseg v čast in dobro ime - novinarski prispevek - svoboda izražanja - relativno javna osebnost - nastanek težko nadomestljive škode
Tožnika, ki je bil do pred kratkim vodja sektorja kriminalistične policije pri Policijski upravi, sodi med t.i. relativno javne osebnosti. V zvezi s svojim poklicnim delom je zato moral pričakovati povečano zanimanje in kritično presojo javnosti (ter sprejeti manjše polje pričakovane zasebnosti).
Že zaradi antagonističnega razmerja med tožnikom in intervjuvancem (obsojencem na dolgo zaporno kazen zaradi sodelovanja v hudodelski združbi, ki se je med drugim ukvarjala s prodajo droge) je pričakovati, da bo javnost kritično presojala vsebino spornih izjav. Tudi iz tega razloga ne drži, da bi se ta medijska vsebina (zaradi trajajoče objave oziroma povečevanja števila ogledov) lahko ukoreninila in percipirala kot dejstvo.
Sprejemljiv je zaključek, da tožniku ne grozi tako intenzivna škoda, ki je ugodilna sodba v rednem postopku ne bi mogla več odpraviti (težko nadomestljiva oziroma nenadomestljiva škoda).
pobot (kompenzacija) - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - nezakonita razrešitev - prekluzija dejstev in dokazov - soprispevek - pritožbena obravnava
Pri tem je treba upoštevati, da je tožnik bil v spornem obdobju v pogodbenem razmerju s slovenskim delodajalcem, za katerega veljajo slovenski davčni predpisi in ki posledično plačuje davke in prispevke po slovenski zakonodaji. Zavezan je torej k plačilu prispevkov v višini, določeni z zakonom in k obračunu dohodnine po predpisani davčni stopnji. Plača v slovenskem pravnem sistemu pomeni bruto plačo.
Sodišče ni imelo podlage za to, da tožencu naloži tudi plačilo prispevkov za socialno varnost, saj pri prisojeni odškodnini zaradi nezakonite razrešitve ne gre za prihodek iz delovnega razmerja. Slednje je zakonito prenehalo v posledici razrešitve. Drugače pa velja glede davčne obveznosti. Prisojena odškodnina za premoženjsko škodo namreč ni izvzeta kot prihodek, od katerega se plača dohodnina, zato jo je toženec dolžan plačati.