ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-6.. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 1, 40.. Pravilnik o postopku overitve meril (2014) člen 1, 6.
merilniki hitrosti v cestnem prometu - potrdilo o skladnosti
Očitani prekršek je bil storjen 16.7.2021, torej dan po izdaji potrdila o skladnosti, iz katerega izhaja, da je merilnik serijske številke 504-330/60679 skladen zahtevam, predpisanim v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu. Noben predpis ne določa, da bi potrdilo začelo veljati šele po izteku določenega obdobja, ampak oba pravilnika določata le rok, do katerega potrdilo velja, oziroma rok, v katerem je treba preverjati skladnost merilnika.
Sodišče prve stopnje je presojalo, ali je imel varnostnik podlago, da storilcu odredi, da si nadene masko ali zapusti trgovino. Te podlage ni našlo v ogroženosti življenja, kot si napačno predstavlja pritožnik, temveč v kršitvi reda, kakšen je bil določen in javno objavljen na varovanem območju, na katerem je do dogodka prišlo. Tega pa je storilec nedvomno kršil.
Niso utemeljeni razlogi za izločitev sodnice, saj dejstvo, da je Vrhovno sodišče ugotovilo kršitev zakona, še ne pomeni obstoja okoliščin, ki vzbujajo dvom v sodničino nepristranskost.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da pogojev za združitev predlaganih kazni ni, saj je obsojenka kazniva dejanja po kasnejši izrečeni sodbi storila potem, ko je kazen po prejšnji sodbi že v celoti prestala.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3.. ZDCOPMD člen 37, 37/1, 37/7, 37.b, 37.b/1.
odgovornost pravne osebe za prekršek - akcesorna pridružitvena odgovornost - ekskulpacija odgovornosti - trditveno in dokazno breme
Določba tretjega odstavka 14. člena ZP-1 je izjema od splošnega pravila, zato ni na sodišču, da išče razloge za oprostitev odgovornosti in samo ugotavlja, kakšen je način dela v pravni osebi in na kakšen način je pravna oseba ukrepala v konkretnem primeru. Sodišče pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo navsezadnje ni preiskovalni organ, temveč je njegova naloga preverjati pravilnost in zakonitost odločbe prekrškovnega organa. Kršiteljica je zato tista, ki mora razloge za ekskulpacijo navesti. Šele potem pride v poštev dolžnost sodišča, da v primeru dvoma glede obstoja teh razlogov tudi po uradni dolžnosti izvaja dokaze in raziskuje dejstva, na podlagi katerih se pravna oseba lahko oprosti odgovornosti.
prenos dejavnosti - prenos delavcev - denarna odškodnina - sprememba delodajalca
Zavzemanje tožene stranke, da za konkretni prenos 75. člen ZDR-1 ne velja, ker naj bi šlo za oblastno reorganizacijo, je neutemeljeno. Res je ustrezne sklepe sprejemala država, vendar kot ustanoviteljica zavoda v okviru pristojnosti ustanoviteljev in ni šlo za "oblastno reorganizacijo". Tožeča stranka nima nobene oblastne funkcije, poleg tega pa se raziskovalna dejavnost kot storitev ponuja na trgu in konkurira storitvam, ki jih ponujajo drugi subjekti, ki izvajajo dejavnosti s pridobitnim namenom. Zato jo je treba opredeliti kot gospodarsko dejavnost v smislu 2. točke 1. člena Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetja ali obratov.
Zaradi nezakonite odpovedi (torej zaradi ravnanja tožene stranke) je delavcem pripadlo ustrezno denarno nadomestilo po 118. členu ZDR-1. Morebitna (kasnejša) kršitev Pogodbe s strani tožeče stranke, tudi če je bila, na obveznost plačila po sodbah delovnega sodišča ni vplivala.
vknjižba neprave stvarne služnosti - listina, ki je podlaga za vknjižbo - pogoji za dovoljenost vpisa - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - pravno nasledstvo družbe - univerzalni pravni naslednik družbe
Na podlagi pogodbe o izčlenitvi je drug udeleženec (kot univerzalni pravni naslednik prenosne družbe) že vpisan kot zemljiškoknjižni lastnik v zemljiški knjigi, z delitvijo je nanj kot prevzemno družbo prešlo premoženje v skladu z delitvenim načrtom. Družba v obsegu prenesenega premoženja vstopi kot univerzalni pravni naslednik v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim premoženjem, torej tudi z obveznostmi. Ker je torej udeleženec vpisan kot univerzalni pravni naslednik, ga Pogodba veže.
izvršba na nepremičnino - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - sklep o domiku - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - razlogi za izpodbijanje - cenitev nepremične - nepravilna cenitev - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sklep o domiku in izročitvi nepremičnine je mogoče izpodbijati zgolj zaradi nepravilnosti pri dražbi ter zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine. S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na napake pri cenitvi oziroma ugotovitvi vrednosti nepremičnine, pritožnica v tej fazi postopka ne more uspeti.
URS člen 23, 157.. ZPP člen 13, 13/1, 339, 339/1, 339/1-8.. ZUS-1 člen 33, 33/1, 67, 67/3.. ZUS-1B člen 2.
predhodno vprašanje - presoja zakonitosti upravnega akta - preizkus zakonitosti upravnega akta - protipravnost ravnanja nosilca oblasti - upravni spor o zakonitosti odločbe - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave v postopku - sodba presenečenja
V konkretnem primeru je vprašanje zakonitosti oz. nezakonitosti omenjenega odloka vprašanje upravnega prava, reševanje katerega je glede na izhodišča Ustave Republike Slovenije (157. člen) pridržano zgolj upravnemu sodstvu.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršilni naslov - trditveno in dokazno breme dolžnika - utemeljenost dolžnikovega ugovora
Upnik torej razpolaga z izvršilnim naslovom, pri čemer je s priloženimi fotografijami verjetno izkazal, da dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil. V takem pravnem položaju je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da izkaže, da je svojo obveznost izpolnil. Sporna dejstva pa mora izkazati z visoko stopnjo prepričanosti, tako rekoč onkraj razumnega dvoma. Taka zahteva je utemeljena, saj sta le tako položaja upnika in dolžnika uravnotežena. Nasproti si namreč stojijo na eni strani izvršilni naslov, na drugi pa navedbe v ugovoru, ki kvalitete izvršilnega naslova nimajo. Poleg tega ima dolžnik, za razliko od upnika, še vedno na voljo tožbo po 59. členu ZIZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00056725
KZ-1 člen 209, 209/1.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov
Pritožbeno sodišče ni sledilo pritožbenim navedbam, da v opisu očitanega kaznivega dejanja poneverbe po prvem odstavku 209. člena KZ-1 ni podan zakonski znak zaupanosti premoženja. Kakor je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je zakonski znak zaupanosti denarja v zvezi z zaposlitvijo konkretiziran v opisu dejanja, da je obdolženka zaposlena kot vodja poslovalnice podjetja B. B. d.o.o., kar zadošča za sklepanje, da je obdolženka imela pravico razpolagati z denarjem te družbe.
ZGD-1 člen 305, 358, 358-5, 384, 388, 388/2, 395,395/1, 395/2, 395/3, 614.. ZPP-UPB3 člen 7, 212.. HGB člen 323.
pravica delničarja do informiranosti - kršitev razpravnega načela - izključitev manjšinskih delničarjev - tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - bančna garancija - plačilo odpravnine
Pritožbeno sodišče sicer soglaša s stališčem, da mora biti manjšinskim delničarjem tudi na skupščini, ki odloča o prenosu delnic na glavnega delničarja, zagotovljena pravica do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1, vendar ima manjšinski delničar v primeru kršitve te pravice namesto izpodbojne tožbe v zakonu zagotovljena druga, predvsem pa učinkovitejša pravna sredstva. Ker se manjšinski delničarji na koncu ne morejo upirati izključitvi, ostane njihova edina pravica pridobitev primerne odpravnine. Zagotovitev te pravice pa jim je omogočena v nepravdnem postopku po drugem odstavku 388. člena ZGD-1. V tem postopku sodišče lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli in izvede dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali (torej tudi pridobi informacije, ki jih tožnici doslej nista uspeli pridobiti), pri čemer lahko sodišče pridobi tudi mnenje poravnalnega odbora, ki ima prav tako pravico zahtevati pojasnila od vseh udeleženih družb. Če se izkaže, da je primerna odpravnina višja od ponujene, mora glavni delničar plačati razliko, skupaj z obrestmi, od dneva vpisa sklepa o prenosu delnic v sodni register dalje, prav tako mora glavni delničar plačati tudi stroške postopka. Ob tako zagotovljenem učinkovitem pravnem varstvu manjšinskih delničarjev, bi bila razveljavitev sklepa o prenosu delnic zgolj iz razloga, ker delničar ni pridobil vseh informacij glede višine odpravnine, prehud poseg v pravice družbe in glavnega delničarja. Razlaga, da ima delničar izpodbojno tožbo tudi takrat, kadar se informacije nanašajo na primerno odpravnino, je po mnenju pritožbenega sodišča zato v nasprotju z namenom instituta izključitve proti odpravnini in z upravičenji glavnega delničarja na eni strani (sama odločitev za izključitev ne more biti predmet sodnega preizkusa) ter manjšinskih delničarjev na drugi strani (če so izpolnjeni formalni pogoji, nimajo pravice ostati delničarji, imajo pravico do primerne odpravnine, ki pa je predmet sodnega preizkusa v posebnem postopku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00051883
DZ člen 157, 157/2, 161.. ZNP-1 člen 100.. ZIZ člen 15.
začasna odredba v družinskih sporih - varstvo koristi otroka - visoka ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih
Sodišče izda začasno odredbo le v izjemnem položaju, kadar je varstvo koristi otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sklepa, da hčerka udeležencev z vidika varstva in vzgoje ni ogrožena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00051888
ZZK-1 člen 13, 13/2, 13/2-1, 13/2-1-2, 40, 40/1, 40/1-4, 40/1-5, 48, 48/1, 49, 49/1, 49/1-2, 52, 52/2, 52/2-2, 53, 53/2.. OZ člen 557, 557/1, 559.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - predznamba lastninske pravice - opravičitev predznambe - rok za opravičitev predznambe - listine, ki so podlaga za predznambo - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo - dogovor o prepovedi razpolaganja z nepremičnino - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pogodba obligacijskega prava, s katero se preživljanec v zameno za dosmrtno preživljanje zaveže preživljalcu, da bo nanj prenesel vse svoje premoženje s trenutkom svoje smrti (prvi odstavek 557. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Preživljanec izpolni svojo obveznost pri prenosu nepremičnin tako, da izstavi dovoljenje za vpis lastninske pravice preživljalca na nepremičninah v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo. Vknjižba lastninske pravice je torej odložena do smrti preživljanca, ki je bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo in do nastopa tega dejstva ni mogoče izkazati pravnega temelja pridobitve pravice. Na to bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo, tudi ni mogoče vezati rok dveh mesecev za opravičitev predznambe v zemljiško knjigo s predložitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, kot določeno v drugem odstavku 53. člena ZZK-1 in 2. točki drugega odstavka 52. člena ZZK-1. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni primerljiva z zasebnimi listinami iz 2. točke drugega prvega odstavka 49. člena ZZK-1, pri katerih je mogoče v zakonsko določenih rokih opravičiti predznambo z ustrezno listino.
presoja formalnih pogojev za vpis lastninske pravice - utemeljenost zahtevka za vpis pravice - (ne)veljavnost zavezovalnega pravnega posla - popolnost zemljiškoknjižnega dovolila - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila - izbrisna tožba - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - materialnopravna neveljavnost vknjižbe
Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja materialnih pogojev za vpis, temveč samo formalne, kar pomeni, da pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme presojati veljavnosti pravnega naslova za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga. ZZK-1 v petem odstavku 149. člena ZZK-1 izrecno določa, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti pravnega posla. Pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, je pristojno preverjati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.
Varstvo materialnopravne neveljavnosti vknjižbe (in v okviru te presoja vestnosti in poštenosti ravnanja) je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1).
vknjižba solastninske pravice - skupno premoženje razvezanih zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - podlaga za vknjižbo pravice - listine, ki so podlaga za vknjižbo
V pravnomočni sodbi, ki je skupaj s sklepom o popravi in sodbo višjega sodišča podlaga za vpis, ni ugotovljen le obseg skupnega premoženja in delež pravdnih strank na njem. Iz njenega izreka izhaja, da je pravdno sodišče skupno premoženje tudi že civilno razdelilo med pravdni stranki. Sodba poleg ugotovitve, da so obravnavane nepremičnine, na katerih je vpisana solastninska pravica nasprotnega udeleženca do 1/2, skupno premoženje, vsebuje tudi ugotovitev, da je delež predlagateljice na teh nepremičninah 1/4 od celote. Ne gre torej le za določitev deleža na premoženju, ki je skupno pravdnima strankama, temveč že za ugotovitev solastniškega deleža predlagateljice v razmerju do celote. Takšna listina je primerna listina za predlagani vpis (so) lastninske pravice v korist predlagateljice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
tožba za razveljavitev sodne poravnave - zamuda roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - sodna poravnava - nedovoljena razpolaganja strank - ničnost
Res velja, da mora sodišče, pred katerim je sodna poravnava sklenjena, paziti na ničnostne razloge po uradni dolžnosti. Vendar če te razloge prezre, sodna poravnava ohrani (formalne) učinke pravnomočne sodne odločbe in lastnost izvršilnega naslova. Le izbijati jo je mogoče z ustreznimi izrednimi pravnimi sredstvi (tožbo za razveljavitev sodne poravnave ali zahtevo za varstvo zakonitosti.
inšpekcijski postopek - zakonita zastavna pravica - vknjižba zakonite zastavne pravice - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - vknjižba zastavne pravice po uradni dolžnosti - zavarovanje terjatve iz naslova stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku
Iz določbe prvega odstavka 157.c člena ZVO-1 izhaja, da se zastavna pravica nanaša na vse nepremičnine inšpekcijskega zavezanca. Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zato, ker v sklepu Inšpektorata za okolje in prostor te nepremičnine niso navedene, vpisa ni mogoče dovoliti.
Sodišče prve stopnje ni presojalo tega, ali je z izdajo omenjenega sklepa že nastala (izvršljiva) terjatev Republike Slovenije do inšpekcijskega zavezanca, v smislu prvega odstavka 157.c člena ZVO-1. Z izpolnitvijo tega pogoja nastane zakonita zastavna pravica Republike Slovenije, s tem pa tudi podlaga za ta vpis, v skladu z določbo drugega odstavka 157.c člena ZVO-1.
V vseh primerih, ko storilec stori ali poskusi storiti tatvino stvari, za katere ne ve, kakšne vrednosti so, za kar gre v obravnavani zadevi, ne moremo govoriti o storilčevem naklepu glede prilastitve stvari majhne vrednosti, ki je zakonski znak majhne tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1, zato bo v teh primerih vedno podano kaznivo dejanje po prvem odstavku 204. člena KZ-1 oziroma poskus tega kaznivega dejanja.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre v obravnavani zadevi za navidezni stek zaradi inkluzije. Za razmerje inkluzije gre, če presoja konkretnih okoliščin kaznivih dejanj v steku (ne pa primerjava abstraktnih zakonskih znakov kot pri navideznem steku zaradi razmerja konsumpcije, specialnosti ali subsidiarnosti), pokaže, da bi bilo dvojno kaznovanje nesmiselno, ker je kriminalna količina enega kaznivega dejanja v primerjavi z drugim zanemarljiva, postranska ali malo pomembna posebna okoliščina hujšega kaznivega dejanja.
Odločba o kazenski sankciji sodbe I K 16201/2019 z dne 9. 3. 2020 je izgubila samostojnost in je sodišče ne bi smelo ponovno upoštevati ob izreku enotne kazni v izpodbijani sodbi. Ker jo je upoštevalo, je prekršilo kazenski zakon, saj je bila ista obdolženki izrečena kazenska sankcija upoštevana dvakrat.
ZPP-UPB3 člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.. URS člen 125, 156.
exceptio illegalis - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja
Če sodnik meni, da posamezen podzakonski akt, ki bi ga moral uporabiti, ni v skladu z ustavo ali zakonom, takšnega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis). Sodnik pri opravljanju sodniške funkcije namreč ni vezan na podzakonske predpise (za razliko od drugih državnih organov).
odlog izvršbe na predlog dolžnika - dolžnost predložiti zdravstveno dokumentacijo
V konkretnem primeru ni podano očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine. Terjatev, ki se izterjuje v tem postopku, znaša preko 186 tisoč evrov, vrednost nepremičnine, ki je predmet te izvršbe, pa znaša (po navedbah dolžnika) vsaj 224 tisoč evrov. Angažiranje izvedenca nepremičninske oziroma gradbene stroke, za katerega dolžnik niti ni konkretno navedel, katere trditve naj se z njim dokazujejo, bi bilo povsem nepotrebno.
Tek izvršilnega postopka zagotovo povzroča dolžniku določeno skrb in stres. Vendar pa je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da iz dokumentacije, priložene k ugovoru oziroma predlogu za odlog izvršbe, ne izhaja, da bi imel dolžnik izredno, zelo občutljivo oziroma (v tem trenutku) življenjsko ogrožajočo zdravstveno stanje, zaradi česar bi nadaljevanje izvršbe grobo poseglo v njegove osebnostne pravice.