vložitev zahteve za sodno varstvo - prepozno vložena zahteva - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - upravni postopek - sodni postopek - procesni rok
Postopek od vročitve plačilnega naloga oziroma odločbe prekrškovnega organa kršitelju do vložitve zahteve za sodno varstvo in nato še naprej do predložitve te zahteve sodišču je torej upravni postopek.
tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Odredba predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 13.11.2020, saj obrambe ni opozorilo glede teka rokov. Navedena Odredba predsednika Vrhovnega sodišča v šestem odstavku 2. točke določa, da procesni roki v nenujnih zadevah (taka je obravnavana zadeva) in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo. Procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži pisanju. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje obrambe glede teka rokov ni moglo opozorilo, ker je sodbo o preklicu pogojne obsodbe z dne 11. 11. 2020 obrambi poslalo 11. 11. 2020, to je pred izdajo Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča z dne 13. 11. 2020. Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče, ker sodba obrambi ni bila vročena do 13. 11. 2020, obrambo s posebnim dopisom naknadno opozoriti glede teka rokov, nima podlage v citirani določbi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča.
Tožena stranka, ki zatrjuje ustni dogovor, bi namreč morala predstaviti sodišču povsem konkretizirano dejansko podlago o okoliščinah in vsebini tega dogovora (opredeliti bi morala predmet, kraj, čas dogovora, pa tudi s katero konkretno osebo tožeče stranke naj bi tožena stranka po svoji zakoniti zastopnici takšen dogovor sklenila). Takšnih konkretnih pravno pomembnih dejstev pa tožena stranka v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom ni podala, zato je sodišče prve stopnje postopalo procesno pravilno, ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank.
Vročevalec je pritožnici pustil dve obvestili o poskusu vročitve vabila v poštnem predalčniku. Dejstvo, da ni odpirala nabiralnika kot navaja v pritožbi, je ne more razbremeniti krivde. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na ugotovitev, da vročitev sodnega pisanja pritožnici po pošti ni bila uspešna, ker se priča ni odzvala obvestilu in pouku pošte, da dvigne sodno pošiljko. Stroške vročanja, ki je bilo za tem opravljeno po pooblaščenem vročevalcu, je zato povzročila pritožnica s svojim neaktivnim ravnanjem.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - nujne zadeve - prometni prekršek - tehnična sredstva - možnost učinkovite obrambe - zastaranje pregona prekrška
Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid 19). Ta je v šestem odstavku 6. člena določal, da v prekrškovnih zadevah roki ne tečejo. Ne glede na prejšnji stavek roki pred prekrškovnim organom, ki v zadevah iz tretjega odstavka tega člena lahko začne ali nadaljuje postopek o prekršku, tečejo, o čemer mora storilca prekrška obvestiti. V tretjem odstavku 6. člena zakona so opredeljene nujne zadeve, med te zadeve sodijo tudi zadeve, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic. Prav za tako zadevo gre v obravnavanem primeru. Od začetka postopka o prekršku zoper varnost vestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, v 30-dnevnem roku od dneva storitve prekrška, je odvisna možnost učinkovite obrambe. Osnovni namen določbe četrtega odstavka 42. člena ZP-1 o 30-dnevnem roku za začetek postopka je prav v tem, da se storilcu zagotovi možnost učinkovite obrambe. S potekom časa namreč možnost uspešnega zatrjevanja razbremenilnih razlogov vztrajno bledi.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb) - načelo pravnega prednika
Kadar gre za večkratni prenos lastninske pravice, morajo pri izdaji nadomestnega zemljiškoknjižnega dovolila po 2. točki tretjega odstavka 40. člena ZZK-1 sodelovati vsi vmesni pridobitelji in njihovi pravni nasledniki.
Pritožnik zatrjuje, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno in materialno pravo napačno razloženo, vendar ne navede, na katera dejstva se ta očitek nanaša in v čem (kako) je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. V pritožbi je treba argumente, ki naj bi jo utemeljevali, vselej jasno in opredeljeno navesti. Tej obveznosti se pritožnik ne more izogniti niti s sklicevanjem na trditve, ki jih je že podal pred sodiščem prve stopnje.
V konkretnem primeru izvršilni naslov dolžniku nalaga obveznost obračuna davkov in prispevkov od davčne osnove, ki jo predstavlja le znesek desetih povprečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Skladno z načelom stroge formalne legalitete pa izvršilno sodišče ni pristojno presojati, ali je po vsebini ta obveznost tudi skladna z določbo 9. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, temveč jo je dolžno izvršiti v obsegu in na način, kot se ta glasi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048759
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.. KZ-1 člen 115, 115/1.
kaznivo dejanje uboja - predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum
Res je, da na nožu niso bili najdeni sledovi obdolženke, vendar ta okoliščina zanjo ni razbremenilna, saj ni nujno, da kontakt s predmetom nujno pusti sledove na njem. Pomembnejša je ugotovitev, da je bil najdeni nož uporabljen pri kaznivemu dejanju in da naj bi do tega lahko prišla in ga tudi uporabila, le obdolženka. Zato ne drži, da so rezultati Nacionalnega forenzičnega laboratorija ovrgli obstoj utemeljenega suma, kot trdi pritožba.
Domneva primernosti odpravnine v postopkih iztisnitve malih delničarjev, ki sledijo prevzemu družbe s strani glavnega delničarja, načeloma ni izpodbojna. Izpodbijanje domneve pa je dopustno, ko je zaradi ravnanj prevzemnika v postopku prevzema mogoče sklepati o nerealni ceni delnic, kot na primer pri zlorabah postopka s ponudbo, pri povezavah prevzemnika s sprejemniki prevzemne ponudbe in podobno.
DZ člen 199.. ZZZDR člen 133.. OZ člen 311, 316, 316-5.
preživnina - verzija - režijski stroški - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - stroški najemnine - pobotni ugovor - vzajemne terjatve - terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja
V spornem obdobju je mld. A. (zaradi zdravstvenih težav matere - toženke in na podlagi dogovora staršev) dejansko prebival pri očetu - tožniku. Tožnik je v tem času kril izdatke, ki bi jih morala nositi toženka. S tem je prišlo do prikrajšanja na eni strani (v obravnavanem primeru na strani tožnika) in okoriščenja na drugi strani (v obravnavanem primeru na strani toženke), kar ustreza abstraktnemu dejanskemu stanu iz 199. člena DZ oziroma 133. člena ZZZDR.
Drugačne črke, zlasti pa bistveno različna dejavnost in dejstvo, da v sodnem registru ni registrirana enaka skrajšana firma, po mnenju pritožbenega sodišča v zadostni meri omogočajo razlikovanje med obema družbama v pravnem prometu, tako da niti med potrošniki niti med poslovnimi subjekti, s katerimi vsaka od družb sodeluje, ne more ustvarjati zmotnega prepričanja, da gre za drugo firmo.
zamudna sodba - pravilno vročanje - vročanje tožbe na napačnem naslovu - naročilo za prepošiljanje poštnih pošiljk
Če se ugotovi, da tisti, ki naj se mu vroči pisanje, dejansko ne prebiva na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev in vročevalec izve za njegov novi naslov, prepošlje sodno pisanje na ta naslov in o tem obvesti sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00051089
KZ-1 člen 49, 308, 308/3.. ZTuj-2 člen 146.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - razlika med kaznivim dejanjem in prekrškom - zakonski znaki kaznivega dejanja - individualizacija kazenske sankcije - višina izrečene kazni
Ker je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da je šlo za odplačno ravnanje obtoženca oz. da bi obtoženec za uspešno opravljen prebeg preko slovensko-hrvaške meje prejel del plačila, samo o prekršku nikakor ni moč govoriti, tako, kakor to zmotno meni pritožnik.
Naslovno višje sodišče je v kar nekaj svojih odločbah že zapisalo, da je potrebno kazni v posameznih zadevah izrekati od primera do primera posebej in da število beguncev ne more biti edino merilo, ki bi bilo pri tem odločilno.
ZNP-1 člen 126, 126/2.. ZOdv člen 17, 17/5.. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39/2.
skrbnik za poseben primer - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - znižanje nagrade - plačilo iz predujma - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo
Pritožnik je bil na podlagi drugega odstavka 126. člena ZNP-1 res po uradni dolžnosti postavljen za skrbnika za poseben primer pogrešani osebi, vendar pa plačilo za njegovo delo ne bo izvedeno iz proračuna, temveč iz predujma, ki ga je predhodno založil predlagatelj. Odločitev sodišča prve stopnje, da gre skrbniku za poseben primer na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv zgolj polovica nagrade, ni pravilna.
Odvetniške storitve po tarifni št. 39 se posebej obračunajo le tedaj, če gre za samostojne storitve, torej če niso zajete v drugih tarifnih postavkah. Pregled spisovnega gradiva je v konkretni zadevi sodil v sklop širših priprav za pristop na narok, zato so te storitve že zajete v nagradi za zastopanje na naroku.
ZZK-1 člen 88, 88/3, 114, 116.. ZST-1 tarifna številka 91012.
sprememba hipotekarnega upnika - sprememba upnika po vložitvi predloga za izvršbo - statusno preoblikovanje - pripojitev - prenos hipoteke na novega upnika - sodna taksa
Spremembo imetnika hipoteke, ne glede na to, da je ta pravica prešla na novega upnika kot prevzemno družbo, ni mogoče doseči s poočitvijo kot pomožnim vpisom, temveč zgolj z glavnim vpisom.
V smislu določb ZST-1 gre za postopek o predlogu za vknjižbo pridobitve ali prenosa hipoteke, ki je po tarifni št. 91012 taksiran v višini 50,00 EUR.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - povrnitev stroškov postopka - stroški izvedenca klinične psihologije - predhodno plačilo stroškov iz proračuna
Ne drži pritožbeno stališče, da je bilo s sklepom o odmeri nagrade izvedenki že dokončno odločeno o povrnitvi teh stroškov. Šlo je zgolj za odločitev o predhodnem kritju teh stroškov, ne pa za končno odločitev o tem, kdo jih je dolžan nositi.
Neuspešno je pritožbeno sklicevanje, da je sodišče prve stopnje s svojim postopanjem toženki onemogočilo, da bi tekom postopka zaprosila za BPP. Navedb, da je njeno premoženjsko slabo in da izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, ni v ničemer podkrepila in so ostale na pavšalni (ter hipotetični) ravni.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00048034
ZIZ-UPB4 člen 55, 55/1, 55/1-4.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - vpliv začasne odredbe na tek izvršilnega postopka - poseg začasne odredbe v izvršilni naslov - kasnejši izvršilni naslov - konkurenca dveh izvršilnih naslovov
Pritožbenemu stališču, da pravdno sodišče z izdajo začasne odredbe ne more vplivati na tek obravnavanega izvršilnega postopka, ki teče na podlagi izvršilnega naslova ni mogoče pritrditi. Iz ustavnosodne prakse namreč izhaja, da sodišča v razmerju do stranke vedno nastopajo kot enotna oblast.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062742
KZ-1 člen 42, 42/3, 74, 75, 75/1, 77, 175, 175/1, 175/3.. ZKP člen 155.a, 155.a/8.. ZOPOKD člen 4,4/3, 26, 26/1, 26/1-2.
zloraba prostitucije - kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - zakonski znaki - izkoriščanje - sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja - tajno delovanje - odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi pravni osebi
Kdaj gre v konkretnem primeru za izkoriščanje, presoja sodišče v vsakem primeru posebej in sicer glede na konkretna dejstva in okoliščine kaznivega dejanja.
Dobrina, zavarovana s kaznivim dejanjem po 175. členu KZ-1, je spolna samoodločba osebe, ki se prostituira, oziroma njena avtonomija v širšem smislu. Pri avtonomiji osebe gre za posege v ekonomsko svobodo (ekonomsko izkoriščanje), kakor tudi za posege v splošnejšo svobodo odločanja in ravnanja, med katere spada na primer omejevanje prostosti gibanja, vsiljevanje določenih strank, načina, kraja in drugih značilnosti delovanja osebe, ki se prostiruira.
Sodna praksa Vrhovnega sodišča je enotna in kot prepovedano šteje pridobivanje finančne koristi iz naslova prostituiranja drugih ter poseg v pravico do samoodločbe.
Za presojo zakonskega znaka izkoriščanja ni bistven zaslužek deklet. Bistvo kaznivega dejanja zlorabe prostitucije je v tem, da imajo storilci korist od prostituiranja oseb.
V kolikor sodišče protipravno premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ugotovi in odvzame, mora biti onkraj razumnega dvoma prepričano, da izvira iz obravnavanega kaznivega dejanja in tudi v njeno višino.
Ukrep tajnega delovanja se ni izvajal v nasprotju z osmim odstavkom 155.a člena ZKP, kot to neuspešno poskušata prikazati zagovornik in obtoženka v svojih pritožbah, saj je iz izvedenega dokaznega postopka jasno razvidno, da se je obtoženka s TD 6012 družila prostovoljno in ga celo ostalim predstavljala kot svojega fanta, med drugim pa ga je tudi povabila na piknik, ki ga je organizirala A. A., zato do zlorabe s strani TD 6012 ni prišlo.
Sodelovanje pri prostituciji druge osebe zajema različna ravnanja, vezana na organizacijo prostitucije ter njeno izvedbo.
Ker se že obtožencem očita, da so si z očitanim kaznivim dejanjem pridobili protipravno premoženjsko korist, katero je sodišče prve stopnje obtoženi A. A. tudi odvzelo, ni dokazano, da naj bi obtožena pravna oseba iz naslova istega kaznivega dejanja pridobila kakršnokoli premoženjsko korist in temelj odgovornosti pravne osebe iz 3. točke 4. člena ZOPOKD ni podan.
kaznivo dejanje zlorabe prostitucije - kaznivo dejanje trgovine z ljudmi - tajno delovanje - prikriti preiskovalni ukrepi - navidezen odkup spolne storitve - pravice osumljenca - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - izjava osumljenca - izzivanje kriminalne dejavnosti
1. Izvajanje ukrepa (tudi) z odkupom spolne storitve od žrtev tovrstnega kaznivega dejanja po oceni pritožbenega sodišča nedvomno pomeni nedopusten poseg v ustavno določene človekove pravice in temeljne svoboščine žrtve, najmanj poseg v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS). Dopustitev tajnega delovanja na način, da tajni delavec uporabi (kupi) spolno storitev od žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, je v nasprotju z 11. členom Direktive 211/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5.4.2011, ki določa ukrepe pomoči in podpore žrtvi. Drugi odstavek 11. člena Direktive določa, da države članice sprejmejo ustrezne ukrepe s katerimi zagotovijo, da sta osebi zagotovljeni pomoč in podpora takoj, ko pristojni organi utemeljeno sumijo, da je bilo zoper njo storjeno katerokoli izmed kaznivih dejanj v zvezi s trgovino z ljudmi. Odkup spolne storitve ni pomenil zakonit pravni promet, ampak je šlo za pogodbo o odkupu spolne storitve, ki je bila za državo (ki jo je predstavljal tajni delavec oz. policija) prepovedana in zato nična (prvi in drugi odstavek 86. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Glede na navedeno ni dvoma, da je bilo z ukrepom tajnega delovanja na način, da je tajni delavec od žrtev odkupil spolno storitev, nedopustno poseženo v pravice oseb, ki niso bile osumljenci (osmi odstavek 155.a člena ZKP).
2. Glede prikritega delovanja tajnih delavcev in vpisovanja izjav osumljenca v poročilo o tajnem delovanju ne gre za kršitev privilegija zoper samoobtožbo, ampak za vprašanje, ali je šlo s strani tajnega delavca za tako delovanje oz. delovanje take intenzitete, da je vplivalo na svobodno voljo osumljenca pri dajanju izjav. Gre torej za pravico do poštenega postopka in ta (kot tudi privilegij zoper samoobtožbo), ni kršena, če npr. ni bilo pritiska na osumljenca, naj poda posamezne izjave oz. če so bile izjave podane kot v običajnem pogovoru med udeleženci kaznivega dejanja. Pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov seveda gre za poseg v človekove oz. ustavne pravice osumljenca, vendar so ti posegi dopustni pod predpisanimi pogoji. Med drugim, pogojem, da tajni delavec pri tem ne izziva kriminalne dejavnosti. Na tako izzivanje je mogoče sklepati tudi iz medsebojnih pogovorov, zato je še kako smiselno, da je vsebina teh navedena v poročilu o tajnem delovanju. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kot jo uveljavlja pritožnik (zaradi kršitve obtoženčeve pravice iz 29. člena Ustave), ni podana.