Ker je bila izvršba nato neuspešna, je oškodovana družba glede svoje terjatve do obdolženca ostala na istem, kot pred sklenitvijo sodne poravnave in z lažnivim prikazovanjem obdolženca v izvršilnem postopku le-ta oškodovani družbi ni povzročil nobene škode, ker je ta, kot rečeno obstajala že prej in je bila tudi predmet sklenjene sodne poravnave. S tega vidika goljufivo ravnanje tudi ni nastalo v časovnem obdobju kot ga zatrjuje obtožni akt oziroma, dejanje, kot se obdolžencu očita, sploh ni kaznivo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00055232
KZ-1 člen 29, 29/3, 29/4, 34, 49, 49/2, 115, 115/1.. ZKP člen 252, 252/1, 333, 333/6, 339, 339/3.
kaznivo dejanje poskus uboja - izvedensko mnenje - ustna podaja izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - actio libera in causa - bistveno zmanjšana prištevnost - olajševalne okoliščine - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
Res je sicer, da prvi odstavek 252. člena ZKP določa, da je treba pred pričetkom dokazovanja po izvedencu, izvedencu naročiti naj predmet skrbno pregleda, kakor to v pritožbi navaja zagovornica, vendar to zakonsko določilo velja predvsem za fazo preiskave. Iz določil 333. do 337. člena ZKP, ki veljajo za dokazovanje z izvedenci na glavni obravnavi, je razvidno, da izvedenec na glavni obravnavi poda svoj izvid in mnenje ustno. Le če je izvedenec pred glavno obravnavo pripravil svoj izvid in mnenje pisno, se mu lahko dovoli, da ga prebere. V tretjem odstavku 339. člena ZKP je tudi navedeno, da se lahko med glavno obravnavo predmeti, ki utegnejo pripomoči k razjasnitvi stvari, pokažejo obtožencu, po potrebi pa tudi izvedencu.
Sodišče prve stopnje je v 29. točki obrazložitve izpodbijane sodbe prepričljivo pojasnilo, da je zavrnilo ta dokazni predlog, ker je bilo v zadevi že izdelano mnenje ISM (Inštituta za sodno medicino), ki ga je izdelal izvedenec za sodno medicino. Gre za vejo medicine, ki se med drugim ukvarja prav z mehanizmi nastanka poškodb in njihovo oceno in razlikovanjem ter njihovimi sodnomedicinskimi značilnostmi, medtem ko je delo travmatologa oskrba in zdravljenje poškodb in ran. S takšno argumentacijo sodišča prve stopnje se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče.
Actio libera in causa (četrti odstavek 29. člena KZ-1) pride v poštev le v primeru, ko je bil storilec v trenutku izvršitve kaznivega dejanja v stanju neprištevnosti, ki si ga je sam povzročil z uporabo alkohola, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače, ugotovljeno pa je, da sta bila, preden se je spravil v to stanje, podana njegov naklep ali malomarnost glede dejanja, ki ga je kasneje v neprištevnosti izvršil. V obravnavanem primeru pa je bil obtoženec v času storitve očitanega kaznivega dejanja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, zato uporaba instituta actio libera in causa ni možna.
Sodišče prve stopnje se za izrek milejše kazni ni odločilo, s čimer se upoštevajoč težo očitanega kaznivega dejanja, dejstvo, da je obtoženec kaznivo dejanje storil z najhujšo obliko krivde in glede na njegovo osebnost (sodni izvedenec psihiater je pri obtožencu diagnosticiral sindrom odvisnosti od več psihoaktivnih snovi in ponavljajočo se depresivno motnjo ter pomanjkanje asertivnosti, zaradi česar je v medsebojnih odnosih nepredvidljiv in nevaren) strinja tudi pritožbeno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00045192
ZZK-1 člen 98, 100.a, 147, 148.. GZ člen 93, 94.. ZIN člen 30.. ZUP člen 224, 224/1, 224/1-3, 236, 236/2.
zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - izvršljiva inšpekcijska odločba - pravnomočnost oziroma dokončnost odločbe - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi. Ne v Gradbenem zakonu in tudi ne v določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru in Zakona o zemljiški knjigi ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe. Zoper odločbo inšpektorja ima posameznik pritožbo, ki pa ne zadrži izvršitve (30. člen ZIN).
sprememba denarne kazni v kazen zapora - zavrženje pritožbe kot prepozne - prošnja za brezplačno pravno pomoč - potek roka za pritožbo
Dvoma sicer ni, da je obsojenec po prejemu sodbe z dne 1.7.2020 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe in, da je bilo o njegovi prošnji odločeno 23.10.2020, ko je rok za pritožbo že potekel. Vendar je treba upoštevati, da odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ni bila nujna za vložitev pritožbe, temveč je šlo le za uveljavljanje pravice do pravne pomoči, za katero pa tudi ni bilo že vnaprej jasno, ali bo prošnji ugodeno.
Kazensko pravna razlaga pojma ponareditve listine ni enaka razlagi po slovarju slovenskega knjižnega jezika, kot to meni pritožnik, pač pa je treba izhajati iz judikature in sodne prakse, ki je pri tem pojmu že vrsto let enotna in tudi pojasnjena v številnih komentarjih kazenskega zakona. Pod pojmom ponareditve listine je namreč treba šteti krivo listino, to je tisto, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pod pojmom predrugačenja listine pa je razumeti vsako nepooblaščeno spremembo vsebine izjave v listini.
Dokazno breme za dejstvo, da ni vozil, je na lastniku vozila. Ob taki porazdelitvi dokaznega bremena načelo materialne resnice nima enakega pomena kot sicer, prav tako pa ima tudi razpravno načelo prednost pred preiskovalnim.
etažna lastnina - razpolaganje s skupnim delom stavbe - delitev - dvorišče - funkcionalno zemljišče k stavbi
Etažni lastniki lahko na določenem delu zemljišča ukinejo solastninsko skupnost oziroma status skupnega dela, vendar pod pogojem, da ta del zemljišča (zaradi svoje narave in namena) ni nujno potreben za celotno nepremičnino.
V predmetni zadevi ni pravno odločilno, ali je bila parcela funkcionalno zemljišče stavbe, temveč vprašanje, ali sta prva toženka in D.P. (tedanja etažna lastnika) na tem zemljišču pravno veljavno ukinila solastnino in status skupnega dela. Sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta del zemljišča ni sodil med t.i. nujne skupne dele, zato je odgovor na to vprašanje pozitiven. Razpolaganje s tem delom ni bilo v nasprotju z določbo četrtega odstavka 105. člena SPZ.
vknjižba solastninske pravice - skupno premoženje razvezanih zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev po razvezi zakonske zveze - določitev deleža na skupnem premoženju - načelo dispozitivnosti
V sodbi je je ugotovljeno, da je obravnavana nepremičnina skupno premoženje pravdnih strank in da znaša delež tožnice na tem premoženju 9/25, delež toženca pa 16/25. Gre za ugotovitev skupnega premoženja nekdanjih zakoncev in njunega deleža na njem, ki pa še ne pomeni delitve skupnega premoženja. Gre za skupno lastnino, ki se še ni transformirala s solastnino.
priporni razlog begosumnosti - tuj državljan - začasno prebivališče - navezne okoliščine - neogibnost pripora - sorazmernost
Obtoženec je državljan Kosova, kjer ima prijavljeno tudi stalno bivališče. Začasno bivališče naj bi imel prijavljeno nekje v bližini R.v Republiki Hrvaški, vendar podrobnejšega naslova ni vedel. Zagovornik v zvezi s tem v pritožbi navaja, da mu je bila na Hrvaškem izdana delovna viza, kakor tudi to, da ima v Republiki Sloveniji sorodnike (to naj bi bila neka D.B.), ki da lahko zagotovi, da obtoženec ne bo zapustil ozemlja Republike Slovenije. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta obe te dve okoliščini premalo tehtno jamstvo, da bi obtoženec v primeru izpustitve na prostost v naši državi ostal in tako počakal na takšen ali drugačen izid kazenskega postopka.
Nenadzorovano prehajanja državnih meja namreč pomeni ogrozitveni faktor za pravni red vsake države, zlasti pa to velja za sedanje pogoje pandemije COVID- 19, ko pomeni izvrševanje kaznivih dejanj, povezanih z ilegalnim prehajanjem državnih meja tudi grožnjo za zdravje ljudi, zaradi česar se pripor izkaže tudi kot sorazmeren ukrep.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045967
KZ-1 člen 73, 308, 308/3 .
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - prekršek - zakonski znaki kaznivega dejanja - sostorilstvo - kazenska sankcija - odvzem predmetov
Pritožnik nima prav, ko poudarja, da se določba tretjega odstavka 308. člena KZ-1 prekriva z določbo 146. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju: ZTuj-2), ki naj bi enako dejanje določala kot prekršek. Obravnavano kaznivo dejanje se od prekrška razlikuje po tem, da poleg zakonskih znakov prekrška vsebuje še druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju, prekršku pa ne, kar je razvidno že iz vsebine obeh navedenih določb. Za prekršek se kaznuje posameznik, ki omogoči ali pomaga tujcu (oziroma posameznik, ki drugemu omogoči ali pomaga), da tujec vstopi, potuje v tranzitu ali prebiva na ozemlju R Slovenije v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 15. člena tega zakona (prvi in drugi odstavek 146. člena ZTuj-2). Tretji odstavek 308. člena KZ-1 pa inkriminira ukvarjanje storilca s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju ali kdor enega ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države ali omogoči nezakonito prebivanje na njem. V primeru kaznivega dejanja gre torej za več alternativno določenih izvršitvenih ravnanj, in sicer za ukvarjanje z nezakonitim spravljanjem tujcev na ozemlje R Slovenije, prevažanje le-teh, pomoč pri skrivanju ter nezakonito spravljanje čez mejo ali ozemlje države ali omogočanje nezakonitega prebivanja na njem enega ali več tujcev za plačilo, česar vse prekrškovna določba ne vsebuje.
ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 112, 112/5, 112/6.. ZJC-B člen 19.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - vpis lastninske pravice na nepremičnini - odločba o razlastitvi - odločba državnega organa - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice - obstoječa javna cesta - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - pridobitev lastninske pravice z odločbo - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dokončnost odločbe o razlastitvi
ZJC-B ureja postopek razlastitve nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta in v šestem odstavku izrecno določa, da razlastitveni upravičenec na nepremičninah, po katerih poteka obstoječa javna cesta, lastninsko pravico pridobi z dokončnostjo odločbe o razlastitvi. Takšna listina je skladno z določbami ZZK-1 primerna za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist pritožnice in nasprotna udeleženca zmotno menita drugače.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - prometna nesreča - amputacija noge - tek zakonskih zamudnih obresti - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19)
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti in strahu. Udeležba tožnice v prometni nesreči. Vpliv ZZUSUDJZ na tek zakonskih zamudnih obresti.
vpis skupne lastnine v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba - določitev deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastnina
Režim skupnega premoženja preneha z izrecnim dogovorom, da se ta skupnost spremeni v solastninsko skupnost ali pa z realno delitvijo. Vse dokler tovrstna delitev ni izvršena, se (bivša) zakonca ne moreta vpisati v zemljiško knjigo kot solastnika.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vknjižba stavbne pravice - inšpekcijski organ - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - soglasje inšpektorja
Inšpekcijski organ, ki je izdal odločbo o nedovoljeni gradnji, je s predlaganim vpisom stavbne pravice (izrecno) soglašal. Ne velja, da to soglasje ne predstavlja ustrezne participacije tega organa v predmetnem postopku. V konkretnem primeru ni bilo potrebe, da bi se moralo sodišče prve stopnje še dodatno ukvarjati z razmerjem med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije.
Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi formalni postopek. V skladu s tem je tudi začrtan (omejen) krog pravno relevantnih razlogov, s katerimi se mora zemljiškoknjižno sodišče ukvarjati.
zaznamba vrstnega reda - umik predloga - dopustnost umika - umik predloga po izdaji odločbe
Zaznamba vrstnega reda varuje vrstni red poznejših vpisov. Pritožnik trdi, da umik ni dovoljen, saj s pravico zaradi nadaljnjega prenosa lastnik ne more več prosto razpolagati (70. člen ZZK-1). Gre za konkretne trditve, s katerimi pritožba napada odločitev, o katerih pa se predlagatelj in tudi ne prvostopenjsko sodišče še ni izreklo. Po določbi 25. člena ZNP-1 sme namreč v takem primeru, ko je že izdana odločba sodišča prve stopnje, predlagatelj umakniti predlog do njene pravnomočnosti, če s tem niso kršene pravice drugih udeležencev, ki izvirajo iz te odločbe, ali če se z umikom strinjajo vse osebe, ki so jim z odločbo sodišča prve stopnje priznane določene pravice. V takem primeru sodišče svojo odločbo razveljavi. Pritožnik pa trdi in dejansko in pravno utemeljuje svoje upravičenje, ki bi bilo z umikom kršeno.
Pred sklicem skupščine mora glavni delničar poslovodstvu predložiti tudi izjavo banke, s katero je banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, da bo nemudoma po vpisu sklepa o prenosu delnic v register manjšinskim delničarjem plačala odpravnino za pridobljene delnice (drugi odstavek 385. člena ZGD-1). Takšna bančna garancija predstavlja formanli pogoj, ki mora biti izpolnjen za veljavnost skupščinskega sklepa o prenosu delnic.
Zoper izpodbijano sodbo v času, ko je bila izdana, pritožba po določbi drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni bila dovoljena. Vlagatelj je v pritožbi izkazal, da je zoper sodbo v roku vložil ustavno pritožbo s predlogom za izjemno obravnavo, o kateri do dneva objave odločbe Up-991/17 (14.1.2021) še ni bilo odločeno. Predmetna pritožba je bila vložena 1.2.2021 in je zato pravočasna. Hkrati pa to pomeni, da izpodbijana sodba v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča še ni postala pravnomočna, saj o dopustni in pravočasni pritožbi zoper njo še ni bilo odločeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048762
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/5, 272, 272/2.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - predlog za podaljšanje pripora - zakonska podlaga
Dejstvo je, da gre pri navedbi drugega odstavka 205. člena ZKP za pomoto, saj ni dvoma, da je preiskava že zaključena in da je državna tožilka podaljšanje pripora predlagala po vloženi obtožbi. Svoj predlog je v tej smeri tudi vsebinsko utemeljila, zaradi česar je imelo sodišče prve stopnje podlago, da je odločalo o njenem predlogu. Tudi kolikor zakonske podlage ne bi izrecno navedla, to ne predstavlja ovire, da sodišče o predlogu ne bi moglo odločati. Kadar je zakonska podlaga za določeno procesno dejanje podana že v samem zakonu, ni potrebno, da se ob vlogi strank le-ta izrecno navede.
ZP-1 člen 2.. ZNB-UPB1 člen 39, 39/1,39/1-2, 57, 57/1, 57/1-14.
obstoj prekrška - načelo zakonitosti - določenost v zakonu ali drugih predpisih - načelo določnosti predpisov - razlaga predpisa - dejanje ni prekršek
Predpis, ki določa obvezno uporabo zaščitnih mask, ni bil izdan v okviru napotitve iz 39. člena ZNB in v posledici ne gre za prekršek iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048750
ZKP člen 195.a, 201, 201/1, 201/3.. KZ-1 člen 286, 286/1.
prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov - zakonski znaki - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Eden od zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja je poleg vplivanja na priče tudi vplivanje na izvajanje dokazov, kar predlog za pregon gotovo je, nenazadnje pa je zagovornik očitno prezrl, da je v izreku izpodbijanega sklepa naveden tudi očitek obdolžencu, da naj bi obdolženec z grožnjami in ustrahovanjem vplival na I. in G.P., da bi v zvezi z vloženim predlogom za pregon tudi spremenila svoje pričevanje.