ZPrCP člen 101, 107, 107/12.. ZVoz-1 člen 56, 56/8.. ZP-1 člen 163, 163/5.
odvzem osebnega vozila - pravica do zasebne lastnine - stranska sankcija
Odvzem predmeta osebi, ki ni storila prekrška, predstavlja poseg v njeno z ustavo zavarovano pravico do zasebne lastnine. Zato mora sodišče pri odločitvi pazljivo tehtati med to pravico in nevarnostjo, ki jo za ostale udeležence v prometu predstavlja uporaba zaseženega vozila s strani storilca. Pri tem mora presojati tudi realne možnosti storilca, da bo uporabljal zaseženi avtomobil. Da bi to lahko storilo, mora dati lastniku možnost, da se o vseh okoliščinah zadeve izjavi.
Kolikor ima pritožnica v mislih silo telesa in telesne gibe ob izvedbi spolnega odnosa, tako stališče po oceni pritožbenega sodišča ne sodi več v obravnavo sile kot zakonskega znaka kaznivega dejanja. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje je posilstvo sestavljeno iz prisiljenja in spolnega občevanja, kar pomeni, da je inkriminirana tista sila (ali tudi resna grožnja z napadom na življenje in telo), s katero storilec doseže spolni odnos. Zato sila, ki nastane ob izvedbi spolnega odnosa, praviloma bo šlo za silo telesa ob izvrševanju telesnih gibov, sodi v okvir spolnega občevanja kot takega.
Kljub temu, da je oškodovanka prostovoljno odšla z obtožencem v kabino stranišča, s spolnim odnosom ni soglašala, vendar tega obtožencu zaradi njenih osebnostnih lastnosti in verjetno tudi presenečenja, ni jasno in nedvoumno pokazala. Obtoženec pa na drugi strani ni vedel, da je oškodovanka spolno neizkušena, oziroma je upravičeno mislil, da je spolne odnose že imela, saj mu je to oškodovanka sama povedala, in je zato njeno vedenje, verjetno tudi zato, ker je bil pod vplivom alkohola, razumel kot konkludentno soglasje k spolnemu odnosu.
Sodišče prve stopnje je obtoženca spoznalo za krivega na podlagi novele Kazenskega zakonika (KZ-1G), ki ga izpostavlja pritožnica in je kazen odmerilo in omililo v skladu z omilitvenimi določili, ki se z novelo KZ-1G niso spremenile. Nobene podlage ni za pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je določba 308. člena KZ-1G oziroma predpisana zaporna kazen protiustavna, zato je ta pritožbena navedba odveč. Pritožnica trdi, da je sodišče prve stopnje olajševalnim okoliščinam dalo preveliko težo in ocenjuje, da te ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin. To je nerazumljivo, saj je sama tožilka predlagala (enako predlaga v pritožbi) omiljeno kazen, kar pomeni, da tudi pritožnica ocenjuje, da je podana posebna olajševalna okoliščina, ki se najmanj kaže v priznanju krivde na predobravnavnem naroku ter v odsotnosti obteževalnih okoliščin, ki bi omilitev kazni omajala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046878
KZ-1 člen 46, 51, 51/2, 308, 308/3.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - priznanje krivde - odmera kazenske sankcije - višina kazni - olajševalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni
Okoliščine kot so obžalovanje, sramovanje, mladost in nekaznovanost same zase nimajo narave posebne olajševalne okoliščine, vendar iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da je sodišče prve stopnje vsem tem posebej naštetim olajševalnim okoliščinam dalo posebno olajševalni pomen, ampak je jasno razbrati, da je skupek olajševalnih okoliščin v povezavi s priznanjem krivde pridobil tako kvaliteto posebno olajševalnih okoliščin, da je utemeljen zaključek o pravilnosti odločitve, da je treba kazen (še dodatno) omiliti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046131
KZ-1 člen 186, 186/2.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ocena verodostojnosti izpovedbe - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je dokazno oceno sprejelo po skrbnem pretehtanju vseh izvedenih relevantnih dokazov, torej je tehtalo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, in na tej podlagi vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo in sprejelo tudi pravilne dokazne zaključke glede ravnanja obtoženca in njegove krivde, ki jih je utemeljilo z razumnimi in življenjsko sprejemljivimi razlogi.
Pri presoji trenutka nastanka obveznosti dolžnika iz naslova pravdnih stroškov kot stranske terjatve ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti, temveč kdaj je obveznost nastala (pred začetkom stečajnega postopka ali po njem). Pri tem je treba upoštevati določbo 151. člena ZPP, ki določa, kdaj pravdni stroški nastanejo, kot tudi določbo 152. člena ZPP, ki določa, da vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji.
Ob slabši vidljivosti in zmanjšani osredotočenosti je toženka morala računati s tem, da lahko tožnika določene zunanje okoliščine (npr. smer zgornje tlakovane poti, odpiranje spodnjih vrat z utripanjem opozorilne lučke) še dodatno zavedejo in napeljejo k temu, da bo ubral najkrajšo (direktno) pot proti izhodu.
Zunanje površine niso bile urejene in varovane tako, da bi nezgode učinkovito odvračale.
Zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni mogla pričakovati, da tožnik ne bo uporabil druge poti, kot pa te, po kateri je prišel (pot po stopnicah), ni prepričljiv.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048751
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.
ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici
Sodišče druge stopnje tudi nima nobenih pomislekov v pravilnost izpodbijane odločitve kolikor se ta nanaša na obstoj ponovitvene nevarnosti pri obdolžencu. Slednjo je sodišče prve stopnje utemeljilo z ugotovitvijo, da naj bi obdolženec očitani mu kaznivi dejanji na škodo svoje žene storil zaradi ljubosumja, dalje, da je bil fizičnem napadu nanjo vztrajen, kakor tudi, da naj bi nasilje nad njo izvrševal že dalj časa. Ocenilo je, da gre pri obdolžencu očitno za ljubosumnega, impulzivnega in brezobzirnega človeka, kar vse potrjuje nevarnost, da bi na prostosti tovrstna kazniva dejanja ponovil.
podjemna pogodba - odgovornost podjemnika za napake - zahtevek na znižanje plačila - pravočasno grajanje napak - odprava napak
Naročnik ima po neuspešnem poteku postavljenega roka za odpravo napak na temelju tretjega odstavka 639. člena OZ na voljo tudi druge jamčevalne zahtevke (lastna odprava napak, znižanje plačila ali odstop od pogodbe), pri čemer pa mora te zahtevke tudi uveljaviti z izrecno izjavo volje. Tožena stranka v postopku ni zatrjevala, da je uveljavila katerega izmed njih, konkretiziranega ugovora za znižanje plačila v smislu drugega odstavka 635. člena OZ pa ni podala niti v tej pravdi. Za takšen ugovor bi namreč morala podati ustrezno trditveno podlago, ki bi vključevala tudi dejanski okvir iz 640. člena OZ. Zgolj zatrjevanje, da ima delo napake, ki jih tožena stranka ocenjuje na znesek 3.238,92 EUR, v ta namen ne zadostuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00043504
ZGD-1-UPB3 člen 263.. OZ-UPB1 člen 186, 186/2, 255, 255/1.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - res iudicata - odločanje o obstoju terjatve kot predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - vezanost sodišča na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju - odškodninska odgovornost članov uprave
Nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, pa ni dopustno več uveljavljati, upoštevaje ob tem, da se pravnomočnost nanaša na celoten sklop dejstev, na katerem temelji tožbeni zahtevek. V ta sklop dejstev pa sodijo tudi tista dejstva, ki v predhodnem postopku niso bila navedena (pa bi zaradi sklepčnosti tožbe morala biti), kot je to v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZIZ-UPB4 člen 65, 65/2, 73.. URS člen 22.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
ugovor tretjega - kršitev pravice do izjave - zavrnitev ugovora - odgovor upnika na ugovor tretjega
Glede na opisano ureditev tretji ni bila kršena pravica do izjave, ker ji odgovor upnika na njen ugovor ni bil vročen pred izdajo izpodbijanega sklepa. Tretja namreč drugačne odločitve izvršilnega sodišča v nobenem primeru ne bi mogla doseči. Pravica do izjave je sicer res ena od osrednjih pravic postopka, kljub temu pa ni sama sebi namen. Poleg tega pa tretji pravica do izjave dejansko ni bila odvzeta, saj se bo se bo do upnikovih navedb iz odgovora na ugovor lahko opredelila v pravdi na nedopustnost izvršbe, v kateri se bo moralo pravdno sodišče do njenih izjav tudi vsebinsko opredeliti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00042730
KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2.. ZKP člen 375, 375/1.
nasilništvo - kaznivo dejanje nasilništva - mladoletniki - izrek vzgojnega ukrepa - podrejen položaj - spravljanje v podrejen položaj
Vendar pa zaključek sodišča, da oškodovanec ni bil spavljen v podrejen položaj, ne upošteva vseh okoliščin primera in sicer, da je bil oškodovanec napaden brez vsakršnega povoda, dalje, da se sam na napad ni odzval, temveč je na tleh povsem nemočen ležal in prejemal udarce, nakar ga je mladoletnik še ponižujoče pregnal s kraja dogajanja z grožnjo, da bo spet tepen. Glede na to, da je napad trajal približno štiri minute in da je bil oškodovanec glede na to, da ga je mladoletnik fizično prevladal tudi ponižan in osramočen pred tam prisotno N. S., tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem drži mnenje državne tožilke, da je bil v navedenih okoliščinah spravljen v podrejen položaj. Po ugotovitvi sodišča druge stopnje gre za podoben primer kot v zadevi, ki jo je Vrhovno sodišče RS obravnavalo v sodbi I Ips 44678/2014 z dne 4.4.2019. Iz nje je razbrati, da je pri ugotavljanju zakonskega znaka podrejenosti poleg ostalih okoliščin treba upoštevati tudi položaj oškodovanca z vidika njegovega človeškega dostojanstva in kot že rečeno, tudi sodišče druge stopnje ne dvomi, da je bil oškodovanec zaradi mladoletnikovega surovega napada nanj, ponižan in povsem nemočen, kar se kaže tudi v tem, da je v joku pod pretnjo mladoletnikovih groženj, zapustil prizorišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048855
ZKP člen 129.a, 129.a/1, 129.a/2.. KZ-1 člen 47, 47/5, 87, 87/1, 87/8.
obročno plačilo denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - delo v splošno korist - rok za vložitev predloga za alternativni način izvršitve kazni zapora
Obsojenec se v pritožbi zavzema, da bi namesto kazni opravil delo v splošno korist, vendar mu ni mogoče ugoditi. Predlog za alternativno izvrševanje denarne kazni bi obsojenec moral podati v roku petnajstih dni po pravnomočnosti sodbe, s katero mu je bila ta kazen izrečena (prvi in drugi odstavek 129.a ZKP). Obsojenec te možnosti ni izkoristil. Na njegov predlog mu je sodišče dovolilo obročno plačilo denarne kazni. Ker je obsojenec v danem roku ni plačal, niti je ni bilo mogoče prisilno izterjati, je sodišče skladno z določbo prvega odstavka 87. člena KZ-1 določilo kot način izvršitve denarne kazni zapor v trajanju 75 dni. Slednjega ni mogoče nadomestiti z delom v splošno korist. Po določbi osmega odstavka 87. člena KZ-1 je namreč mogoče nadomestiti z delom v splošno korist le s pravnomočno sodbo izrečeno zaporno kazen do dveh let.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046876
KZ-1 člen 49, 49/2, 50, 50/2, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - olajševalna okoliščina - posebne olajševalne okoliščine
Ali predstavlja obtoženčevo priznanje krivde posebno olajševalno okoliščino ali le običajo okoliščino iz drugega odstavka 49. člena KZ-1, je stvar vsakega konkretnega primera. Če tožilec v primeru priznanja krivde predlaga omiljeno kazen je s tem podana pravna podlaga za omilitev kazni v razponu kot jo zakon predpisuje, sodišče pa je vezano le na prepoved, da ne sme izreči strožje sankcije kot jo tožilec predlaga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045690
ZKP člen 269, 269/2.. KZ-1 člen 48.a, 50, 51, 51/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - razlogi za omilitev - stranska kazen izgon tujca iz države - odločba o stroških kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja (23.8.2020 in 24.8.2020) v Republiki Sloveniji ni bila razglašena epidemija in da v Republiki Sloveniji takrat ni bilo omejitev gibanja med občinami in niti policijske ure, vendar je Svetovna zdravstvena organizacija pandemijo razglasila že v marcu 2020, prevažanje tujcev iz Azije v Evropo pa je že samo po sebi nevarno zaradi prenašanja nalezljivih bolezni, še toliko bolj pa v času pandemije smrtonosnega virusa Covid-19, zato je sodišče prve stopnje to okoliščino upravičeno štelo kot obteževalno. V nasprotju z zagovornikom pritožbeno sodišče meni, da dejstvo, da je obtoženec vozil 14 tujcev, ne more predstavljati olajševalne okoliščine pri odmeri dolžine zaporne kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048885
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/2.. ZKP člen 402, 402/3.
kaznivo dejanje goljufije - dokazno gradivo iz preiskave - zavrnitev zahteve za preiskavo - sprememba sklepa - uvedba preiskave s sklepom sodišča druge stopnje
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se je vozniku tovornjaka D. M. predaja tovora zdela sumljiva, saj je potekala izredno hitro. Prav zaradi tega je poslikal kraj predaje, vozilo in osebo, ki je s transportnimi dokumenti prevzela blago. Navedeno tudi po oceni pritožbenega sodišča že samo po sebi kaže na obdolženčevo vlogo pri očitanem kaznivem dejanju. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zoper obdolženca uvedlo preiskavo zaradi očitanega kaznivega dejanja goljufije (tretji odstavek 402. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045963
KZ člen 212.. ZKP člen 344, 344/1, 354, 354/1.. KZ-1 člen 20, 20/2, 47, 47/4, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-3.
kaznivo dejanje velike tatvine - vdor v zaprt prostor - sostorilstvo - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja - sprememba obtožnice - prekoračitev obtožbe - denarna kazen - višina dnevnega zneska - zavrnitev dokaznih predlogov
Res je, da sodišče prve stopnje o modifikaciji obtožnice posebej ne razloguje, pri čemer pritožbeno sodišče meni, da sodišče tega tudi ni bilo dolžno storiti. Po določbi prvega odstavka 344. člena ZKP sme tožilec, če med dokaznim postopkom spozna, da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje ustno spremeniti obtožnico, sme pa tudi predlagati, naj se glavna obravnava prekine, da pripravi novo obtožnico, pri čemer se sme spremenjena obtožnica nanašati le na dejanje, ki je že predmet obtožbe. Iz navedenega je moč zaključiti, da je funkcija obtoževanja v izključni domeni državnega tožilca in da jo lahko sodišče omeji edinole v primeru, če bi bila sprememba obtožbe takšna, da bi pomenila drugo kaznivo dejanje in le v takem primeru bi moralo sodišče o tem v odločbi razlogovati.
Sodišče prve stopnje se pri ugotovitvi, da je bilo to kaznivo dejanje storjeno tudi na vdoren način sklicuje na sodno prakso, pritožnik pa v zvezi s tem pravilno ugotavlja, da odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. štev. I Ips 225/2008 z dne 4.9.2008 na obravnavani dogodek ni mogoče aplicirati. Vrhovno sodišče je v navedeni odločbi zapisalo, da uporaba ponarejene bančne kartice z neupravičeno pridobljeno PIN kodo za vdor v bančni računalniški sistem, ki upravlja bančni avtomat, pomeni vdor v tuj zaprt prostor v smislu 1. točke prvega odstavka 212. člena tedanjega KZ, ker to predstavlja premagovanje določenih ovir sicer brez uporabe fizične sile, toda z intelektualnim naporom za premagovanje računalniške sistemske zaščite dostopa do denarja v bančnem avtomatu, na navedeni način in proti volji oškodovanca, bančni avtomat pa je tuj zaprt prostor, v katerem se hrani denar. Zagovornik pravilno opozarja na to, da v konkretnem primeru dviga na bankomatu bencinskega servisa ni šlo za vdor, ker je obtoženec razpolagal s pristno oz. neponarejeno bančno kartico, zaradi česar tudi do premagovanja večjih ovir ni moglo priti.
Pri določitvi višine dnevnega zneska je sodišče uporabilo določbo četrtega odstavka 47. člena KZ-1. V zvezi s tem zagovornik navaja, da ni nikakršnega razloga za to, da je sodišče prve stopnje višino dnevnega zneska denarne kazni določilo na podlagi prostega preudarka, ko pa je za to imelo na razpolago vse potrebne podatke. Sodišče je glede obtoženčevega premoženjskega stanja razpolagalo le z obtoženčevim mesečnim dohodkov ki naj bi znašal 800,00 EUR. Za določitev višine dnevnega zneska po tretjem odstavku 47. člena KZ-1 pa je potrebno poleg podatkov o zaslužku storilca razpolagati še s podatki o njegovih drugih prihodkih, vrednosti njegovega premoženja, povprečnih stroških njegovega preživljanja in obtoženčevih družinskih obveznostih. S temi podatki, potrebnimi za določitev višine dnevnega zneska sodišče prve stopnje ni razpolagalo, zato je ravnalo povsem pravilno, ko je dnevni znesek v višini 20,00 EUR določilo po prostem preudarku oziroma z uporabo določbe četrtega odstavka 47. člena KZ-1 in pri tem upoštevalo premoženjske razmere storilca, ki so pač sodišču bile znane. Kršitve kazenskega zakona in bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jih v zvezi z določitvijo višine dnevnega zneska sodišču prve stopnje omenja pritožnik, tako niso podane.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00046072
ZKP člen 39, 39/2, 39/2-2, 39/6, 371, 371/2.
trditveno in dokazno breme v pritožbi - nedovoljen dokaz - izločitev sodnika - izključitveni razlog - obrazložitev pritožbenih navedb - obseg preizkusa pritožbenih razlogov - zavrnitev dokaznih predlogov
Pritožnik samo z navedbami, da bi se morala predsednica senata izločiti, ker je bila seznanjena z navedenimi izjavami strokovnih delavk centra za socialno delo, ki bi morale biti izločene iz spisa, ni zadostil trditvenemu bremenu. V pritožbi so izostale navedbe v zvezi z utemeljevanjem možnosti vpliva nedovoljenih dokazov na sodničino nepristranskost. Če pritožnik, kot v obravnavanem primeru, ne navaja vsebine kršitve, okoliščin oziroma ravnanj, ki tvorijo kršitev, ki jo kot zakonski razlog uveljavlja, in ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, sodišče ni dolžno in niti ni pooblaščeno samo preizkušati, ali niso bile v postopku oziroma odločbi storjene kršitve take vrste, na katere se na splošno sklicuje pritožba. Ker je uveljavljena kršitev pomanjkljivo obrazložena, je pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti.
SPZ člen 66, 66/1.. OZ člen 87, 87/1, 111, 111/4, 190, 198.
neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - uporaba solastne stvari - solastnina - razmerje med solastniki - privolitev v lastno prikrajšanje - zahtevek za uporabo nepremičnine
Neupravičeni pridobitelj je dolžan vrniti le toliko, za kolikor je bil obogaten, vendar ne več kot je druga stranka prikrajšana.
Čeprav gre navzven za solidarno odškodninsko odgovornost države in izvršitelja, v notranjem razmerju država glede na konkretne okoliščine te zadeve ne more odgovarjati. Ob dejstvu, da je izvršitelj škodo povzročil naklepno, saj si je v celoti zadržal kupnino, doseženo v izvršilnem postopku, namesto da bi jo nakazal upniku, odgovornost države, ki je bila sicer napram oškodovancu ugotovljena zaradi opustitve dolžne skrbnosti, v notranem razmerju nima nobene teže.