Po zakonu je listina za vpis tudi pravnomočna sodba, s katero je sodišče osebi, zoper katero se predlaga vpis, naložilo, da prizna svoj podpis na zasebni listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga (4. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Pravnomočna sodba v takem primeru nadomesti notarsko overitev. Za pravnomočno sodno odločbo se šteje tudi sodna poravnava, sklenjena v tem postopku (drugi odstavek 40. člena ZZK-1). Nič drugače ni, če gre za pretorično sodno poravnavo.
Tožba in pripravljalna vloga z zahtevkom na ugotovitev veljavnosti kupoprodajne pogodbe in zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne predstavljata listine, ki je podlaga za vpis.
V tej zadevi ni šlo za povsem običajno (enostavno, enoplastno) mnenje, za katero bi izvedenki šla zgolj osnovna nagrada. Glede na vsebino strokovnih vprašanj, kompleksnost zahtevanega dela in s tem povezano stopnjo angažiranosti izvedenke, je sodišče prve stopnje to mnenje pravilno uvrstilo med zelo zahtevna mnenja.
V prvem odstavku 47.a člena Pravilnika je med drugim res navedeno, da so sodni izvedenci upravičeni do zvišanega plačila za delo ob pogoju, da pisno mnenje opravijo v roku, ki ga določi sodišče in ni daljše od šestih mesecev. Namen te določbe je, da se na določenih področjih, na katerih prihaja do večjih zaostankov, izvedenstva pospešijo. Izvedenka je zahtevano delo opravila v relativno krajšem času, minimalna zamuda dveh oziroma treh dni pa ni bistveno vplivala na hitrost sodnega poslovanja.
Tožnik ni prejel celotnega posojila, kot je naveden v notarskem zapisu (200.000 EUR), temveč le 92.000 EUR. Razliko v višini 108.000 EUR so predstavljale vnaprej vračunane obresti (z letno obrestno mero 235 %). Ni šlo za brezobrestno posojilo, temveč za posojilo s prikritimi oderuškimi obrestmi.
Pri oderuštvu ni odločilno, ali se je toženec, torej prikrajšani, zavedal, kaj podpisuje. Ne gre za to, da oderuških pogodbenih pogojev ne bi poznal ali nanje ne bi pristal. Gre za to, da jih je bil primoran sprejeti zaradi lastne stiske, lahkomiselnosti in podobnih razlogov. Za obstoj oderuštva zato ni odločilno, kakšen je bil njegov subjektivni odnos do tega posla.