volitve v Državni zbor - kandidatura za poslanca narodne skupnosti
Ker je dejansko stanje o tem, ali je trideseta podpornica kandidatu za poslanca narodne skupnosti vpisana v posebni imenik in ali je le administrativna napaka, da tam ni vpisana, nepopolno ugotovljeno, je pa od tega odvisno, ali je pritožnikova kandidatura zakonita, Vrhovno sodišče ne more rešiti spora. Zato je pritožbi ugodilo, odpravilo odločbo volilne komisije in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek.
ZKP člen 201, 201/1-1, 202, 202/2, 371, 371/1-11, 395, 395/1.
pripor – odreditev pripora – sklep o odreditvi pripora – razlogi o odločilnih dejstvih – evropski nalog za prijetje in predajo – neogibnost pripora – varščina - presoja navedb pritožbe
Če je osumljenec tuj državljan (državljan članice EU) in je bil prijet v Sloveniji zaradi suma kaznivega dejanja, je presoja pripornega razloga z vidika Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije nepotrebna.
denacionalizacija - revizije – dovoljenost – trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice za stranko
Revidenta trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije nista izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanju zelo hude posledice, ker je kot posledica takšne odločitve nastopila zgolj možnost uveljavljanja odškodnine. Zatrjevane vrednosti denacionalizacijskega premoženja v ničemer ne pojasnita niti ne izkažeta. Vrednost tega premoženja, ki naj bi presegala 20.000 EUR, sama po sebi še ne izkazuje zelo hudih posledic. Revidenta bi namreč morala navesti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanju zelo hude ter navedbo tudi izkazati
zasebna tožba – rok za vložitev – zamuda roka – vložitev vloge nepristojnemu sodišču - nevednost ali očitna pomota
Če je zasebna tožba, vložena pri stvarno in krajevno nepristojnem sodišču, prispela na pristojno sodišče po preteku 3-mesečnega prekluzivnega roka, odvetnikovega zatrjevanja o časovni stiski za vložitev zasebne tožbe ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za uporabo določb petega odstavka 87. člena ZKP (nevednost ali očitna pomota).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - nasprotja v izreku sodbe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zatrjuje nasprotje med izrekom sodbe in vsebino listin v spisu, ne gre za kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč zgolj za podajanje drugačne interpretacije vsebine listin v spisu oziroma za drugačno oceno dokazov, kot jo je napravilo sodišče.
Poznavanje dejanskih in pravnih vidikov obtožbe predstavlja temelj za pripravo učinkovite obrambe, vendar načeloma sodišče ni dolžno obdolženca seznaniti z možnostjo drugačne pravne presoje dejanja, kot izhaja iz obtožbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004335
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 203.
razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona - neplačevanje preživnine – zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine je vrsta ponavljajočih se kaznivih ravnanj v določenem časovnem obdobju (serijska dejavnost), od katere ima vsako posamezno dejanje iz serije, ki jo štejemo za eno kaznivo dejanje (nadaljevano po zakonu), vse znake kaznivega dejanja neplačevanja preživnine.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – tatvina – stvar majhne vrednosti – tatvina registrskih tablic
Gre za privilegirano obliko tatvine po drugem odstavku 211. člena KZ, če si je obsojenec prilastil dve registrski tablici, ki ju je po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča uporabljal za izvrševanje tatvin goriva na bencinskih servisih.
Sodišče druge stopnje mora v obrazložitvi sodbe ali sklepa presoditi navedbe pritožbe, ki so konkretne in se nanašajo na odločilna dejstva in navesti kršitve zakona, ki jih upošteva po uradni dolžnosti.
Prištevnost in oblika krivde sta različni, med seboj neodvisni sestavini kazenske odgovornosti, zato bistveno zmanjšana prištevnost storilca kaznivega dejanja (zaradi bistveno zmanjšane zmožnosti imeti v oblasti svoje ravnanje) v smislu drugega odstavka 16. člena KZ ne izključuje naklepa po 17. členu KZ.
Rok, določen v 127. členu ZDavP je objektivni rok, ki je instrukcijske narave in velja za davčni organ. Ta rok nima značaja nepodaljšljivega prekluzivnega roka.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - pravica uporabe jezika v postopku – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu - domneva nedolžnosti – in dubio pro reo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri odločitvi, katere dokaze bo izvedlo, sodišče upošteva, ali je predlagani dokaz materialnopravno relevanten, ali je ta relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti, ali je dopusten, mogoč in potreben glede na stanje zadeve ob upoštevanju pravila, da je treba kazenski postopek izvesti brez nepotrebnega zavlačevanja.
Pravno relevantna (tudi) za tek zastaranja kazenskega pregona je kvalifikacija za kaznivo dejanje iz končne obtožbe pred izrekom sodbe sodišča prve stopnje.
Sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja v obtožbi ne predstavlja umika zasebne tožbe in vložitve nove, saj je sodišče vezano na dejanje, ki je predmet obtožbe, zasebni tožilec pa ni spremenil zasebne tožbe v opisu kaznivega dejanja.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2.ZPP člen 86, 86/3, 95, 95/2.ZS člen 83, 83/3.
pooblastilo – izredna pravna sredstva – novo pooblastilo
Pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva mora biti novo (izvirati mora iz časa, ko je stranki že nastala pravica za vložitev izrednega pravnega sredstva), mora pa biti dano tudi izrecno za vložitev izrednih pravnih sredstev.
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
Sodišče je ob izpolnjenih zakonskih pogojih v postopku neprave obnove dolžno izreči enotno kazen tudi, če po stališču obsojenca to nasprotuje njegovim interesom.
ZKP člen 372, 372/1-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3/1-14.
kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - zakonski znaki kaznivega dejanja - cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev
Za kazensko odgovornost storilca po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo ni zadostovala ugotovitev enega ali več ravnanj, opredeljenih v 3. členu tega zakona, temveč je bilo potrebno ugotoviti tudi namen, predpisan v 2. členu zakona.
mednarodna zaščita – zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene v pospešenem postopku
Tožnik je sicer že v svoji prošnji za priznanje mednarodne zaščite navedel, da je Kurd in da je zaradi tega stalno preganjan s strani policistov, ker se zavzema za pravice Kurdov, vendar hkrati ni navedel, kako se zavzema za pravice Kurdov. Domnevno simpatizerstvo s Kurdsko delavsko stranko (PKK) in oddaja glasu na tajnih volitvah za legalno kurdsko stranko bi sicer lahko pomenilo določeno zavzemanje za pravice Kurdov, kar pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča vsaj malo verjeten razlog za zatrjevano preganjanje na podlagi tožnikove narodnosti. S tem pa je podana tudi vsaj maloverjetnost tožnikovih drugih pavšalnih izjav o maltretiranju.