volitve v Državni zbor - kandidatura za poslanca narodne skupnosti
Ker je dejansko stanje o tem, ali je trideseta podpornica kandidatu za poslanca narodne skupnosti vpisana v posebni imenik in ali je le administrativna napaka, da tam ni vpisana, nepopolno ugotovljeno, je pa od tega odvisno, ali je pritožnikova kandidatura zakonita, Vrhovno sodišče ne more rešiti spora. Zato je pritožbi ugodilo, odpravilo odločbo volilne komisije in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek.
Sodišče je ob izpolnjenih zakonskih pogojih v postopku neprave obnove dolžno izreči enotno kazen tudi, če po stališču obsojenca to nasprotuje njegovim interesom.
ZKP člen 372, 372/1-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3/1-14.
kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - zakonski znaki kaznivega dejanja - cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev
Za kazensko odgovornost storilca po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo ni zadostovala ugotovitev enega ali več ravnanj, opredeljenih v 3. členu tega zakona, temveč je bilo potrebno ugotoviti tudi namen, predpisan v 2. členu zakona.
mednarodna zaščita – zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene v pospešenem postopku
Tožnik je sicer že v svoji prošnji za priznanje mednarodne zaščite navedel, da je Kurd in da je zaradi tega stalno preganjan s strani policistov, ker se zavzema za pravice Kurdov, vendar hkrati ni navedel, kako se zavzema za pravice Kurdov. Domnevno simpatizerstvo s Kurdsko delavsko stranko (PKK) in oddaja glasu na tajnih volitvah za legalno kurdsko stranko bi sicer lahko pomenilo določeno zavzemanje za pravice Kurdov, kar pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča vsaj malo verjeten razlog za zatrjevano preganjanje na podlagi tožnikove narodnosti. S tem pa je podana tudi vsaj maloverjetnost tožnikovih drugih pavšalnih izjav o maltretiranju.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – hišna preiskava – navzočnost obdolženca pri hišni preiskavi – obvestilo o preiskovalnih dejanjih – privilegij priče – izločitev dokazov
Če je bila pri hišni preiskavi navzoča oseba, za katero se je v času izdaje odredbe o preiskavi vedelo, da je lastnik in uporabnik prostorov, ki naj se preiščejo, je bila hišna preiskava s tega vidika opravljena v skladu z zakonom, kljub temu, da se je kasneje ugotovilo, da je uporabnik prostorov le drugi osumljenec (obsojenec).
Po presoji pritožbenega sodišča je tožnik s svojo pisno izjavo, da želi ustavitev azilnega postopka, umaknil prošnjo za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Umik prošnje po določbi 1. odstavka 50. člena ZMZ lahko prosilec poda ne glede na to, na kateri stopnji je postopek. Zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite je prenehal tudi pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, saj glede na stanje zadeve, ko je njena odločba odpravljena s sodbo prvostopnega sodišča, tudi morebitna ugoditev njeni pritožbi ne bi izboljšala njenega pravnega položaja, saj je vloga o kateri se v tej zadevi odloča, umaknjena. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 352. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno in zato ni presojalo utemeljenosti in zakonitost izpodbijane sodbe po njeni vsebini. Tožena stranka bo morala zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite skladno z določbo 3. odstavka 50. člena ZMZ postopek ustaviti.
carine – obgnova postopka - revizija – dovoljenost – vrednostni kriterij – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice za stranko – trditveno in dokazno breme – zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Spor o dovoljenosti obnove postopka obračuna carinskih dajatev, v katerem je carinski organ odločil le o dovolitvi in obsegu obnove carinskega postopka, ni spor, ki je izražen v denarni vrednosti, zato dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.
revizija – dovoljenost - pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – obnova carinskega postopka – zavrženje revizije
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
revizije – dovoljenost - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogoja za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi.
revizija – dovoljenost – pravniški državni izpit – postulacijska sposobnost
Ob upoštevanju pravnega mnenja, sprejetega na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 26.6.2002, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
vrnitev v prejšnje stanje – subjektivna okoliščina – očitna pomota
Očitna pomota po 3. odstavku 103. člena ZUP je subjektivna okoliščina stranke ali njenega pooblaščenca, zato se ni mogoče sklicevati na očitno pomoto tretje osebe. Pomota pri zapisu datuma ne more biti očitna pomota po 3. odstavku 103. člena ZUP, saj morajo biti očitne pomote po tej določbi neodvisne od strankine volje in dejanj.
denacionalizacija - revizija – dovoljenost – dokazno breme – vrednost spornega predmeta – vračanje premoženja v naravi
Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, pa revident v reviziji ne navaja. Ker torej ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.
Prištevnost in oblika krivde sta različni, med seboj neodvisni sestavini kazenske odgovornosti, zato bistveno zmanjšana prištevnost storilca kaznivega dejanja (zaradi bistveno zmanjšane zmožnosti imeti v oblasti svoje ravnanje) v smislu drugega odstavka 16. člena KZ ne izključuje naklepa po 17. členu KZ.
Rok, določen v 127. členu ZDavP je objektivni rok, ki je instrukcijske narave in velja za davčni organ. Ta rok nima značaja nepodaljšljivega prekluzivnega roka.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - pravica uporabe jezika v postopku – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu - domneva nedolžnosti – in dubio pro reo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri odločitvi, katere dokaze bo izvedlo, sodišče upošteva, ali je predlagani dokaz materialnopravno relevanten, ali je ta relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti, ali je dopusten, mogoč in potreben glede na stanje zadeve ob upoštevanju pravila, da je treba kazenski postopek izvesti brez nepotrebnega zavlačevanja.
Pravno relevantna (tudi) za tek zastaranja kazenskega pregona je kvalifikacija za kaznivo dejanje iz končne obtožbe pred izrekom sodbe sodišča prve stopnje.
Sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja v obtožbi ne predstavlja umika zasebne tožbe in vložitve nove, saj je sodišče vezano na dejanje, ki je predmet obtožbe, zasebni tožilec pa ni spremenil zasebne tožbe v opisu kaznivega dejanja.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2.ZPP člen 86, 86/3, 95, 95/2.ZS člen 83, 83/3.
pooblastilo – izredna pravna sredstva – novo pooblastilo
Pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva mora biti novo (izvirati mora iz časa, ko je stranki že nastala pravica za vložitev izrednega pravnega sredstva), mora pa biti dano tudi izrecno za vložitev izrednih pravnih sredstev.
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.