bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – hišna preiskava – navzočnost obdolženca pri hišni preiskavi – obvestilo o preiskovalnih dejanjih – privilegij priče – izločitev dokazov
Če je bila pri hišni preiskavi navzoča oseba, za katero se je v času izdaje odredbe o preiskavi vedelo, da je lastnik in uporabnik prostorov, ki naj se preiščejo, je bila hišna preiskava s tega vidika opravljena v skladu z zakonom, kljub temu, da se je kasneje ugotovilo, da je uporabnik prostorov le drugi osumljenec (obsojenec).
carine – obgnova postopka - revizija – dovoljenost – vrednostni kriterij – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice za stranko – trditveno in dokazno breme – zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Spor o dovoljenosti obnove postopka obračuna carinskih dajatev, v katerem je carinski organ odločil le o dovolitvi in obsegu obnove carinskega postopka, ni spor, ki je izražen v denarni vrednosti, zato dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.
revizija – dovoljenost - pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – obnova carinskega postopka – zavrženje revizije
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.
revizije – dovoljenost - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogoja za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče niti uvesti niti voditi.
Po presoji pritožbenega sodišča je tožnik s svojo pisno izjavo, da želi ustavitev azilnega postopka, umaknil prošnjo za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Umik prošnje po določbi 1. odstavka 50. člena ZMZ lahko prosilec poda ne glede na to, na kateri stopnji je postopek. Zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite je prenehal tudi pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, saj glede na stanje zadeve, ko je njena odločba odpravljena s sodbo prvostopnega sodišča, tudi morebitna ugoditev njeni pritožbi ne bi izboljšala njenega pravnega položaja, saj je vloga o kateri se v tej zadevi odloča, umaknjena. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 352. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno in zato ni presojalo utemeljenosti in zakonitost izpodbijane sodbe po njeni vsebini. Tožena stranka bo morala zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite skladno z določbo 3. odstavka 50. člena ZMZ postopek ustaviti.
revizija – dovoljenost – pravniški državni izpit – postulacijska sposobnost
Ob upoštevanju pravnega mnenja, sprejetega na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 26.6.2002, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.
vrnitev v prejšnje stanje – subjektivna okoliščina – očitna pomota
Očitna pomota po 3. odstavku 103. člena ZUP je subjektivna okoliščina stranke ali njenega pooblaščenca, zato se ni mogoče sklicevati na očitno pomoto tretje osebe. Pomota pri zapisu datuma ne more biti očitna pomota po 3. odstavku 103. člena ZUP, saj morajo biti očitne pomote po tej določbi neodvisne od strankine volje in dejanj.
denacionalizacija - revizija – dovoljenost – dokazno breme – vrednost spornega predmeta – vračanje premoženja v naravi
Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, pa revident v reviziji ne navaja. Ker torej ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne pride v poštev.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev drugega izvedenca – novi dokazi v pritožbi
Če dokazni predlogi obrambe niso materialnopravno relevantni ter ustrezno obrazloženi, in ni izkazana verjetnosti, da bi izvedba dokazov potrdila navedbe obrambe, z njihovo zavrnitvijo sodišče ne krši pravice do poštenega sojenja.
začasna odredba – procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe – primerna uporaba določb ZIZ
Vložena tožba oziroma nepravnomočno končan upravni spor je procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi. Zato v primeru, ko je o zadevi že pravnomočno odločeno, izdaje začasne odredbe pri sodišču na podlagi 2. in 3. odstavka 32. člena ZUS-1 ni več mogoče zahtevati. Določbe ZPP in ZIZ se v upravnem postopku pri izdaji začasne odredbe ne uporabljajo, saj ZUS-1 v celoti ureja tako postopek, kot tudi pogoje za njeno izdajo.
pravice obrambe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza, verodostojnost izvedenih dokazov pa prosto presoja, pri čemer mora svojo dokazno oceno ustrezno utemeljiti.
ČLOVEKOVE PRAVICE - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI SPOR
VS1010249
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 4/1, 5, 5/3, 28, 33, 33/1, 75, 75/3.ZPP člen 339, 339/1-14.ZBPP člen 34, 34/2, 34/4.ZVPSBNO člen 1, 2.
brezplačna pravna pomoč – varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu – subsidiarnost sodnega varstva – tožba zaradi molka organa
Sodno varstvo ustavnih pravic v zvezi z odločanjem o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je zagotovljeno v upravnem sporu na podlagi 1. odstavka 2. člena ZUS-1, na podlagi 3. odstavka 5. člena ZUS-1 pa tudi v primeru neizdaje akta, zato posebna tožba na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1 ni dopustna.
ZOR člen 177, 177/2. ZVCP člen 44.ZPP člen 41, 367, 367/2, 371, 377.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost imetnika motornega vozila – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – izključna krivda oškodovanca – pešec – otrok – prehod za pešce – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Po ugotovitvah nižjih sodišč je škoda nastala izključno zaradi ravnanja mld. tožnice (in njene matere). V sodni praksi je glede ekskulpacijskih razlogov sprejeto enotno stališče, da je izhodišče za presojo pričakovanosti in preprečljivosti objektivno in abstraktno. Pri tem je odločilno merilo skrbnega človeka. Temu merilu ustreza presoja nižjih sodišč, da voznik dejanja mld. tožnice (povezanega z opustitvami njene matere) ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam izogniti ali jih odstraniti.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ugotovitev ničnosti priznanja očetovstva – premoženjskopravni spor – vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije – zavrženje revizije
V sodni praksi je sprejeto ustaljeno stališče, da gre v sporih zaradi razveljavitve in (po presoji revizijskega sodišča tudi) zaradi ugotovitve ničnosti dane izjave o priznanju očetovstva za spore, ki ne sodijo v 27. poglavje ZPP o statusnih sporih v zvezi z ugotavljanjem ali izpodbijanjem očetovstva ali materinstva. V teh primerih gre za premoženjskopravne spore iz 1. člena ZPP. Za drugačno stališče ni najti opore niti v ZZZDR, ker ta ne ureja sporov o izpodbijanju danega priznanja očetovstva.
spor o pristojnosti – izvršba – izvršba na denarna sredstva – krajevna pristojnost
Za odločanje v tej izvršilni zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Sevnici, ker je predlagana izvršba na dolžnikova denarna sredstva na računih oziroma hranilnih knjižicah, dolžnik pa ima stalno prebivališče na območju tega sodišča.