bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - nasprotja v izreku sodbe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik zatrjuje nasprotje med izrekom sodbe in vsebino listin v spisu, ne gre za kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč zgolj za podajanje drugačne interpretacije vsebine listin v spisu oziroma za drugačno oceno dokazov, kot jo je napravilo sodišče.
Poznavanje dejanskih in pravnih vidikov obtožbe predstavlja temelj za pripravo učinkovite obrambe, vendar načeloma sodišče ni dolžno obdolženca seznaniti z možnostjo drugačne pravne presoje dejanja, kot izhaja iz obtožbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004335
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 203.
razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona - neplačevanje preživnine – zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine je vrsta ponavljajočih se kaznivih ravnanj v določenem časovnem obdobju (serijska dejavnost), od katere ima vsako posamezno dejanje iz serije, ki jo štejemo za eno kaznivo dejanje (nadaljevano po zakonu), vse znake kaznivega dejanja neplačevanja preživnine.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – tatvina – stvar majhne vrednosti – tatvina registrskih tablic
Gre za privilegirano obliko tatvine po drugem odstavku 211. člena KZ, če si je obsojenec prilastil dve registrski tablici, ki ju je po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča uporabljal za izvrševanje tatvin goriva na bencinskih servisih.
Sodišče druge stopnje mora v obrazložitvi sodbe ali sklepa presoditi navedbe pritožbe, ki so konkretne in se nanašajo na odločilna dejstva in navesti kršitve zakona, ki jih upošteva po uradni dolžnosti.
denacionalizacija - revizije – dovoljenost – trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice za stranko
Revidenta trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije nista izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanju zelo hude posledice, ker je kot posledica takšne odločitve nastopila zgolj možnost uveljavljanja odškodnine. Zatrjevane vrednosti denacionalizacijskega premoženja v ničemer ne pojasnita niti ne izkažeta. Vrednost tega premoženja, ki naj bi presegala 20.000 EUR, sama po sebi še ne izkazuje zelo hudih posledic. Revidenta bi namreč morala navesti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanju zelo hude ter navedbo tudi izkazati
zasebna tožba – rok za vložitev – zamuda roka – vložitev vloge nepristojnemu sodišču - nevednost ali očitna pomota
Če je zasebna tožba, vložena pri stvarno in krajevno nepristojnem sodišču, prispela na pristojno sodišče po preteku 3-mesečnega prekluzivnega roka, odvetnikovega zatrjevanja o časovni stiski za vložitev zasebne tožbe ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za uporabo določb petega odstavka 87. člena ZKP (nevednost ali očitna pomota).
ZKP člen 201, 201/1-1, 202, 202/2, 371, 371/1-11, 395, 395/1.
pripor – odreditev pripora – sklep o odreditvi pripora – razlogi o odločilnih dejstvih – evropski nalog za prijetje in predajo – neogibnost pripora – varščina - presoja navedb pritožbe
Če je osumljenec tuj državljan (državljan članice EU) in je bil prijet v Sloveniji zaradi suma kaznivega dejanja, je presoja pripornega razloga z vidika Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije nepotrebna.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev drugega izvedenca – novi dokazi v pritožbi
Če dokazni predlogi obrambe niso materialnopravno relevantni ter ustrezno obrazloženi, in ni izkazana verjetnosti, da bi izvedba dokazov potrdila navedbe obrambe, z njihovo zavrnitvijo sodišče ne krši pravice do poštenega sojenja.
začasna odredba – procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe – primerna uporaba določb ZIZ
Vložena tožba oziroma nepravnomočno končan upravni spor je procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi. Zato v primeru, ko je o zadevi že pravnomočno odločeno, izdaje začasne odredbe pri sodišču na podlagi 2. in 3. odstavka 32. člena ZUS-1 ni več mogoče zahtevati. Določbe ZPP in ZIZ se v upravnem postopku pri izdaji začasne odredbe ne uporabljajo, saj ZUS-1 v celoti ureja tako postopek, kot tudi pogoje za njeno izdajo.
pravice obrambe - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - načelo proste presoje dokazov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza, verodostojnost izvedenih dokazov pa prosto presoja, pri čemer mora svojo dokazno oceno ustrezno utemeljiti.
ČLOVEKOVE PRAVICE - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI SPOR
VS1010249
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 4/1, 5, 5/3, 28, 33, 33/1, 75, 75/3.ZPP člen 339, 339/1-14.ZBPP člen 34, 34/2, 34/4.ZVPSBNO člen 1, 2.
brezplačna pravna pomoč – varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu – subsidiarnost sodnega varstva – tožba zaradi molka organa
Sodno varstvo ustavnih pravic v zvezi z odločanjem o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je zagotovljeno v upravnem sporu na podlagi 1. odstavka 2. člena ZUS-1, na podlagi 3. odstavka 5. člena ZUS-1 pa tudi v primeru neizdaje akta, zato posebna tožba na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1 ni dopustna.
Po presoji revizijskega sodišča sama storitev kaznivega dejanja še ne pomeni avtomatično obstoja velike nehvaležnosti. Ni namreč nujno, da je vsako storjeno kaznivo dejanje šteti kot hudo nehvaležnost. In obratno: ni mogoče šteti kot hudo nehvaležnost le tisto dejanje, ki je v zakonu določeno kot kaznivo. Povedano drugače, tudi ob ugotovitvi storitve kaznivega dejanja obdarjenca proti darovalcu ni nujno podan avtomatizem glede obstoja velike nehvaležnosti (takšni bodo npr. nekateri primeri kaznivih dejanj prometnih nesreč iz malomarnosti). Torej gre pri pritožbenih in revizijskih očitkih ter delno celo pri razlogih pritožbenega sodišča o (ne)obstoju kaznivih dejanj za pravno nepomembna vprašanja za rešitev obravnavane zadeve. Kot veliko nehvaležnost je mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti taka, da razumno upravičujejo preklic darila. Ob presoji pravnega standarda velike nehvaležnosti je treba opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Glede na ugotovljeno dejansko stanje (med strankama je prišlo do prepirov, ki so, razen enkratnega prerivanja, ostali na verbalni ravni, in ki so vodili do tega, da je toženec pričel poslovati samostojno, ob čemer je tožniku zaradi obojestranskega omejevanja poslovanja preprečil sodelovanje pri poslu; k prepirom sta prispevali obe stranki) tudi po oceni revizijskega sodišča ni izpolnjen pravni standard velike nehvaležnosti. Tožbeni zahtevek za (preklic darilnih pogodb in) vrnitev daril je zato neutemeljen.
SZ člen 44, 48.ZOR člen 219.ZPP člen 2, 2/1, 3, 3/1, 7, 7/1, 180, 180/3, 215.
načelo dispozitivnosti – razpravno načelo – identifikacija spornega predmeta – nevezanost sodišča na pravno podlago – pravilo o dokaznem bremenu – višina uporabnine za nezakonito uporabo stanovanja – najemnina - dovoljenost revizije – naknadna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Pri denarnih zahtevkih je v skladu s procesno ekvivalenčno teorijo za identifikacijo spornega predmeta potrebno tudi dejansko stanje oziroma dejanska podlaga. V primeru, ko zahteva tožnik plačilo zaradi uporabe tuje stvari v svojo korist ali pa zaradi sklenjene najemne pogodbe, je sporni predmet istoveten. Iz enega historičnega dogodka je sicer mogoče izpeljati več zakonskih dejanskih stanj (povrnitev neupravičeno pridobljene koristi in plačilo po pogodbi), vendar gre kljub temu za identična zahtevka in zgolj več pravnih kvalifikacij. Sodišče lahko ugodi zahtevku za plačilo, če izhaja utemeljenost zahtevka iz zatrjevanih dejstev. Povezanost trditvenega in dokaznega bremena je pomembna le za uporabo 215. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča – pristojnost okrožnega sodišča – sodnik okrajnega sodišča kot stranka v postopku - odvetnik s sedeža pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodnik pritožbenega sodišča kot stranka v postopku - skupna lokacija sodišč
Predlog za prenos pristojnosti podan iz razloga zagotavljanja objektivne nepristranskosti sodišča more biti praviloma utemeljen le, če ga poda stranka in ne sodišče. Ob dejstvu, da je tožeča stranka sama predlagala, naj se zadeva obravnava pri pristojnem sodišču, okoliščine, da so tožene stranke sodnik okrajnega sodišča, ki ima prostore v isti stavbi kot okrožno sodišče, sodnik pritožbenega sodišča in odvetnik, ki pogosto nastopa v postopkih pred pristojnim sodiščem, prenosa pristojnosti ne utemeljujejo.