ZPP člen 7, 7/1.ZOR člen 195, 195/2.ZZZPB člen 20, 20/1, 21, 25.
premoženjska škoda - renta – višina premoženjskega prikrajšanja stečaj delodajalca – povprečna plača v gospodarstvu – nadomestilo za primer brezposelnosti - razpravno načelo
Zgolj dejstvo, da si sodišče prve stopnje ni ustvarilo prepričanja, da bi tožeča stranka ob normalnem teku stvari prejemala dohodek v višini povprečne plače v gospodarstvu, ne more pripeljati do zavrnitve celotnega tožbenega zahtevka. Nikakor namreč ni izključeno, da obstoji prikrajšanje, pri čemer pa je njegova višina manjša.
ugotovitev ničnosti priznanja očetovstva – premoženjskopravni spor – vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije – zavrženje revizije
V sodni praksi je sprejeto ustaljeno stališče, da gre v sporih zaradi razveljavitve in (po presoji revizijskega sodišča tudi) zaradi ugotovitve ničnosti dane izjave o priznanju očetovstva za spore, ki ne sodijo v 27. poglavje ZPP o statusnih sporih v zvezi z ugotavljanjem ali izpodbijanjem očetovstva ali materinstva. V teh primerih gre za premoženjskopravne spore iz 1. člena ZPP. Za drugačno stališče ni najti opore niti v ZZZDR, ker ta ne ureja sporov o izpodbijanju danega priznanja očetovstva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pripravnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Samo dejstvo, da tožnik opravlja nekajmesečno pripravniško delo pri krajevno pristojnemu sodišču, ne utemeljuje pomisleka samega sodišča, da bi to lahko vzbudilo razumen dvom javnosti v njegovo nepristranskost.
ZPP člen 25, 25/2.ZIZ člen 100, 100/1.ZUODNO člen 2, 2/1-13.ZS člen 114, 114/2.
spor o pristojnosti – izvršba na denarno terjatev – krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika
Ker je v izvršilnem predlogu kot dolžnikovo stalno prebivališče naveden naslov M. 14/a, K. v., je v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v B..
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Obstoj ali visečnost pravde je posebno stanje pravde, ki preneha, ko postane sodba pravnomočna. Ker je zamudna sodba iz te pravde postala pravnomočna, se mora zavreči tožba iz druge pravde, ker ima pravnomočnost prednost pred litispendenco.
spor o pristojnosti – zakonski spor – krajevna pristojnost – zadnje skupno bivališče strank
Za odločanje je pristojno sodišče, v katerega območje sodi občina, kjer sta imeli pravdni stranki zadnje skupno prebivališče oziroma kjer ima toženec stalno prebivališče.
ZPP člen 37, 37/1-1, 365, 365/1-1, 384, 384/1, 384/3.
nedovoljena pritožba – zahteva za izločitev sodnika
Ker v civilnem pravdnem postopku poznamo le dve redni stopnji sojenja, je postala odločitev o zavrnitvi zahteve za izločitev pravnomočna z izdajo sklepa Vrhovnega sodišča Cp 13/2008 z dne 21.7.2008. To pomeni, da odločbe od tedaj dalje ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom – pritožbo.
ZOR člen 200, 203, 1004, 1004/1.OZ člen 1019, 1019/1. ZPPPAI člen 12.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – izpostavljenost azbestu – subsidiarno poroštvo – država kot zakoniti porok za obveznosti delodajalca – povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pravno pravilo iz 12. člena ZPPPAI, ki določa subsidiaren prevzem odškodninskih obveznosti s strani Republike Slovenije, določa njeno zakonito subsidiarno poroštvo. Za nastop njene subsidiarne obveznosti zadostuje dejstvo, da je tožnik že pred vložitvijo tožbe zahteval sporazumno poravnavo s prvo toženko, oziroma dejstvo, da je tožnik proti prvi toženki vložil tožbo, s katero je zahteval plačilo nepremoženjske škode. Prva toženka, ki je glavna dolžnica, v roku, ki je bil določen s pisno zahtevo (tožbo), svoje obveznosti ni izpolnila. Vsaj od tega trenutka dalje je nastopila subsidiarna obveznost subsidiarnega poroka in je imel upnik izbiro: tožiti samo glavnega tožnika ali samo poroka ali oba – v tem primeru seveda kot solidarna dolžnika.
denacionalizacija – sodna in upravna pristojnost – obseg odločanja v nepravdnem postopku – vrnitev nepremičnine odtujene s pravnim poslom - vračilo kupnine – povečana vrednost nepremičnine
V nepravdnem postopku je sodišče odločalo le o vrnitvi tistega dela nepremičnine, ki je bil izvzet iz nacionalizacije in sta ga pravna prednika predlagatelja s pogodbo z dne 20.10.1959 prodala pravnemu predniku nasprotne udeleženke.
Sodišče je moralo v izračunu na podlagi petega odstavka 25. in prvega odstavka 72. člena ZDen upoštevati le vrednost tistega dela stavbe in zemljišča, o katerem je odločalo v obravnavani zadevi.
spor o pristojnosti – izvršba – izvršba na denarna sredstva – krajevna pristojnost
Za odločanje v tej izvršilni zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Sevnici, ker je predlagana izvršba na dolžnikova denarna sredstva na računih oziroma hranilnih knjižicah, dolžnik pa ima stalno prebivališče na območju tega sodišča.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ZOR člen 177, 177/2. ZVCP člen 44.ZPP člen 41, 367, 367/2, 371, 377.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odgovornost imetnika motornega vozila – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – izključna krivda oškodovanca – pešec – otrok – prehod za pešce – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Po ugotovitvah nižjih sodišč je škoda nastala izključno zaradi ravnanja mld. tožnice (in njene matere). V sodni praksi je glede ekskulpacijskih razlogov sprejeto enotno stališče, da je izhodišče za presojo pričakovanosti in preprečljivosti objektivno in abstraktno. Pri tem je odločilno merilo skrbnega človeka. Temu merilu ustreza presoja nižjih sodišč, da voznik dejanja mld. tožnice (povezanega z opustitvami njene matere) ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam izogniti ali jih odstraniti.