spor o pristojnosti – zakonski spor – krajevna pristojnost – zadnje skupno bivališče strank
Za odločanje je pristojno sodišče, v katerega območje sodi občina, kjer sta imeli pravdni stranki zadnje skupno prebivališče oziroma kjer ima toženec stalno prebivališče.
ZPP člen 37, 37/1-1, 365, 365/1-1, 384, 384/1, 384/3.
nedovoljena pritožba – zahteva za izločitev sodnika
Ker v civilnem pravdnem postopku poznamo le dve redni stopnji sojenja, je postala odločitev o zavrnitvi zahteve za izločitev pravnomočna z izdajo sklepa Vrhovnega sodišča Cp 13/2008 z dne 21.7.2008. To pomeni, da odločbe od tedaj dalje ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom – pritožbo.
Obstoj ali visečnost pravde je posebno stanje pravde, ki preneha, ko postane sodba pravnomočna. Ker je zamudna sodba iz te pravde postala pravnomočna, se mora zavreči tožba iz druge pravde, ker ima pravnomočnost prednost pred litispendenco.
Odmera odškodnine ne more odraziti zgolj oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
ZOR člen 200, 203, 1004, 1004/1.OZ člen 1019, 1019/1. ZPPPAI člen 12.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – izpostavljenost azbestu – subsidiarno poroštvo – država kot zakoniti porok za obveznosti delodajalca – povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pravno pravilo iz 12. člena ZPPPAI, ki določa subsidiaren prevzem odškodninskih obveznosti s strani Republike Slovenije, določa njeno zakonito subsidiarno poroštvo. Za nastop njene subsidiarne obveznosti zadostuje dejstvo, da je tožnik že pred vložitvijo tožbe zahteval sporazumno poravnavo s prvo toženko, oziroma dejstvo, da je tožnik proti prvi toženki vložil tožbo, s katero je zahteval plačilo nepremoženjske škode. Prva toženka, ki je glavna dolžnica, v roku, ki je bil določen s pisno zahtevo (tožbo), svoje obveznosti ni izpolnila. Vsaj od tega trenutka dalje je nastopila subsidiarna obveznost subsidiarnega poroka in je imel upnik izbiro: tožiti samo glavnega tožnika ali samo poroka ali oba – v tem primeru seveda kot solidarna dolžnika.
denacionalizacija – sodna in upravna pristojnost – obseg odločanja v nepravdnem postopku – vrnitev nepremičnine odtujene s pravnim poslom - vračilo kupnine – povečana vrednost nepremičnine
V nepravdnem postopku je sodišče odločalo le o vrnitvi tistega dela nepremičnine, ki je bil izvzet iz nacionalizacije in sta ga pravna prednika predlagatelja s pogodbo z dne 20.10.1959 prodala pravnemu predniku nasprotne udeleženke.
Sodišče je moralo v izračunu na podlagi petega odstavka 25. in prvega odstavka 72. člena ZDen upoštevati le vrednost tistega dela stavbe in zemljišča, o katerem je odločalo v obravnavani zadevi.
Po presoji revizijskega sodišča sama storitev kaznivega dejanja še ne pomeni avtomatično obstoja velike nehvaležnosti. Ni namreč nujno, da je vsako storjeno kaznivo dejanje šteti kot hudo nehvaležnost. In obratno: ni mogoče šteti kot hudo nehvaležnost le tisto dejanje, ki je v zakonu določeno kot kaznivo. Povedano drugače, tudi ob ugotovitvi storitve kaznivega dejanja obdarjenca proti darovalcu ni nujno podan avtomatizem glede obstoja velike nehvaležnosti (takšni bodo npr. nekateri primeri kaznivih dejanj prometnih nesreč iz malomarnosti). Torej gre pri pritožbenih in revizijskih očitkih ter delno celo pri razlogih pritožbenega sodišča o (ne)obstoju kaznivih dejanj za pravno nepomembna vprašanja za rešitev obravnavane zadeve. Kot veliko nehvaležnost je mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti taka, da razumno upravičujejo preklic darila. Ob presoji pravnega standarda velike nehvaležnosti je treba opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Glede na ugotovljeno dejansko stanje (med strankama je prišlo do prepirov, ki so, razen enkratnega prerivanja, ostali na verbalni ravni, in ki so vodili do tega, da je toženec pričel poslovati samostojno, ob čemer je tožniku zaradi obojestranskega omejevanja poslovanja preprečil sodelovanje pri poslu; k prepirom sta prispevali obe stranki) tudi po oceni revizijskega sodišča ni izpolnjen pravni standard velike nehvaležnosti. Tožbeni zahtevek za (preklic darilnih pogodb in) vrnitev daril je zato neutemeljen.
ZPP člen 7, 7/1.ZOR člen 195, 195/2.ZZZPB člen 20, 20/1, 21, 25.
premoženjska škoda - renta – višina premoženjskega prikrajšanja stečaj delodajalca – povprečna plača v gospodarstvu – nadomestilo za primer brezposelnosti - razpravno načelo
Zgolj dejstvo, da si sodišče prve stopnje ni ustvarilo prepričanja, da bi tožeča stranka ob normalnem teku stvari prejemala dohodek v višini povprečne plače v gospodarstvu, ne more pripeljati do zavrnitve celotnega tožbenega zahtevka. Nikakor namreč ni izključeno, da obstoji prikrajšanje, pri čemer pa je njegova višina manjša.
SZ člen 44, 48.ZOR člen 219.ZPP člen 2, 2/1, 3, 3/1, 7, 7/1, 180, 180/3, 215.
načelo dispozitivnosti – razpravno načelo – identifikacija spornega predmeta – nevezanost sodišča na pravno podlago – pravilo o dokaznem bremenu – višina uporabnine za nezakonito uporabo stanovanja – najemnina - dovoljenost revizije – naknadna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Pri denarnih zahtevkih je v skladu s procesno ekvivalenčno teorijo za identifikacijo spornega predmeta potrebno tudi dejansko stanje oziroma dejanska podlaga. V primeru, ko zahteva tožnik plačilo zaradi uporabe tuje stvari v svojo korist ali pa zaradi sklenjene najemne pogodbe, je sporni predmet istoveten. Iz enega historičnega dogodka je sicer mogoče izpeljati več zakonskih dejanskih stanj (povrnitev neupravičeno pridobljene koristi in plačilo po pogodbi), vendar gre kljub temu za identična zahtevka in zgolj več pravnih kvalifikacij. Sodišče lahko ugodi zahtevku za plačilo, če izhaja utemeljenost zahtevka iz zatrjevanih dejstev. Povezanost trditvenega in dokaznega bremena je pomembna le za uporabo 215. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča – pristojnost okrožnega sodišča – sodnik okrajnega sodišča kot stranka v postopku - odvetnik s sedeža pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodnik pritožbenega sodišča kot stranka v postopku - skupna lokacija sodišč
Predlog za prenos pristojnosti podan iz razloga zagotavljanja objektivne nepristranskosti sodišča more biti praviloma utemeljen le, če ga poda stranka in ne sodišče. Ob dejstvu, da je tožeča stranka sama predlagala, naj se zadeva obravnava pri pristojnem sodišču, okoliščine, da so tožene stranke sodnik okrajnega sodišča, ki ima prostore v isti stavbi kot okrožno sodišče, sodnik pritožbenega sodišča in odvetnik, ki pogosto nastopa v postopkih pred pristojnim sodiščem, prenosa pristojnosti ne utemeljujejo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pripravnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Samo dejstvo, da tožnik opravlja nekajmesečno pripravniško delo pri krajevno pristojnemu sodišču, ne utemeljuje pomisleka samega sodišča, da bi to lahko vzbudilo razumen dvom javnosti v njegovo nepristranskost.
ZPP člen 25, 25/2.ZIZ člen 100, 100/1.ZUODNO člen 2, 2/1-13.ZS člen 114, 114/2.
spor o pristojnosti – izvršba na denarno terjatev – krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika
Ker je v izvršilnem predlogu kot dolžnikovo stalno prebivališče naveden naslov M. 14/a, K. v., je v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v B..