Uredba sveta Evropske skupnosti št. 44/2001 člen 22, 22-1, 33, 33-2, 34, 34-2, 35, 35-3, 36, 76, 76-2.ZMZPP člen 94, 95, 96, 97, 98,108, 109, 110, 111.
priznanje tuje sodne odločbe - zastopanje po pooblaščencu - pristojnost slovenskega sodišča - neposredna uporaba prava Evropske unije v slovenskem pravu - udeležba stranke v postopku - nemška sodba
Po 1.5.2004 je Republika Slovenija postala članica Evropske unije in jo veže Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z 22. decembra 2000 o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih (trgovinskih) zadevah, ki je bila dopolnjena z uredbo št. 1496/2002 z 21. avgusta 2002 in Aktom, ki se nanaša na pristop novih članic.
Glede na to, da Uredba velja od 1.3.2002 (člen 76) in da gre v obravnavanem primeru za razmerja, ki učinkujejo tudi po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo, deloma pa tudi za procesna pravila, je treba v pritožbenem postopku v skladu s členom 76, točko 2 neposredno uporabiti njena določila. Uredba temelji na medsebojnem zaupanju v zagotavljanje sodnega varstva znotraj skupnosti, kar opravičuje samodejno priznavanje sodb, izdanih v državi članici, ne da bi bil zato potreben kakršenkoli postopek, razen v spornih zadevah (točka 16 uvodnih določil). Zato se po členu 33 Uredbe sodba, izdana v državi člani, v drugi državi članici prizna, ne da bi bil v ta namen potreben kakršenkoli postopek. Toda predlagatelj je še pred uveljavitvijo Uredbe na območju Republike Slovenije vložil zahtevo za priznanje nemške sodbe, kar je mogoče tudi po členu 33, točki 2 in nekateri to celo priporočajo, ker bi se neposredna zahteva za izvršitev tuje sodne odločbe lahko zavlekla.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
V skladu z določbo 4. odstavka 420. člena ZKP se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti zoper vsak pravnomočni sklep o odreditvi pripora, zoper sklep o podaljšanju pripora pa le, če je sklep med preiskavo izdal senat Vrhovnega sodišča RS (zoper ta sklep ni pritožbe) in zoper prvi sklep o podaljšanju pripora, ki ga izda zunajobravnavni senat po vložitvi obtožnice glede obtoženca, zoper katerega je bil še pred vložitvijo obtožnice odrejen pripor.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstvo med stranko in bivšim sodnikom pristojnega sodišča
Tehtni razlogi za delegacijo niso podani. V tej zadevi druge tožnice ne zastopa njen sin B.A., samo dejstvo, gre za nekdanjega sodnika višjega sodišča, pa ni razlog za izločitev vseh sodnikov in sodnic tega sodišča.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - presoja dodelitve brezplačne pravne pomoči - nerešena zadeva, ki je razlog, da se je oseba znašla v življenski stiski - minimalni znesek nepriznane odškodnine
Minimalni znesek nepriznane odškodnine ni nerešena zadeva razlog, zaradi katerega se je prosilec znašel v življenjski stiski (5. alinea 1. odst. 24. člena ZBPP).
ZUS člen 25, 25/3-1, 59, 60, 60/1-3, 74.ZDen člen 57.
denacionalizacija - organi postopka - pristojnost za odločanje o pritožbah
Pristojnost za odločanje o pritožbah zoper odločbe v postopkih denacionalizacije je po 57. členu ZDen razdeljena med ustreznimi ministrstvi glede na predmet denacionalizacijskega zahtevka.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost v zapuščinski zadevi - država zadnjega prebivališča zapustnika
Glede na vsebino in zaporedje zakonskih določb, se uporabljajo kriteriji za krajevno pristojnost v zapuščinskih sporih sukcesivno, se pravi, uporabi se vsak naslednji, če ni uporaben prejšnji. Na prvem mestu je tako kriterij prebivališča zapustnika v naši državi, torej njegov domicil. Če pa tega ni v naši državi, pridejo v poštev merila po kraju zapuščine oziroma pretežne zapuščine in končno, če te ni v naši državi, se določi pristojnost po odredbi sodišča.
povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru težke invalidnosti pravico do odškodnine - posredni oškodovanci - brat - posebno težka invalidnost - čas škodnega dogodka in uporaba OZ - načelo pravičnosti - načelo enakosti pred zakonom - enotna sodna praksa
Odškodninsko pravo ureja OZ, ki je začel veljati 1.1.2002, torej je veljal v času sojenja pred sodiščema prve in druge stopnje. Toda v 1060. členu OZ je zakonodajalec posebej določil, da se OZ ne uporablja za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakona. Ker tožnik uveljavlja odškodnino na podlagi nedopustnega ravnanja drugotoženca, ki je povzročil nesrečo in poškodoval tožnikovo sestro že 9.6.1992, ni mogoče uporabiti določil OZ, konkretno 180. člena, temveč tista materialnopravna določila, ki so veljala v letu 1992, torej 201. člen ZOR.
azilni postopek - sum zlorabe azilnega postopka - ukrep omejitve gibanja
Za izrek ukrepa omejitve gibanja zadostuje že obstoj suma zavajanja oz. zlorabe azilnega postopka. Tak sum obstaja že z ugotovitvijo, da je tožnik prikril predhodno vložitev prošnje za azil v Franciji (4. točka 36. člena ZAzil), poleg tega pa je bilo še ugotovljeno na podlagi forenzičnega mnenja, da je tožnik izkazoval svojo istovetnost na podlagi ponarejenega vozniškega dovoljenja (1. alinea 36. člena ZAzil).
vloga - zahteva sodišča za dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Če tožeča stranka kljub zahtevi sodišča svoje vloge ne dopolni in je zato ni mogoče obravnavati kot tožbe v upravnem sporu, sodišče prve stopnje tako vlogo zavrže.
ZUS člen 60, 61, 61/1, 73.ZOdv člen 25, 25/1-7, 25/1-8, 27, 31.
vpis v imenik odvetnikov - predlog, da sodišče samo odloči o stvari - pogoji za odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije
Odločanje sodišča prve stopnje v smislu določbe 1. odstavka 61. člena ZUS je le možnost, ki jo zakon daje sodišču, ne pa absolutna zapoved takšnega načina odločanja. Glede na omejevalne pogoje predstavlja takšno odločanje izjemo pri odločanju v upravnem sporu, saj gre za nadomeščanje odpravljenega akta.
pripor - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - načelo sorazmernosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ne zadošča, da sodišče v sklepu o odreditvi pripora zgolj našteje dokaze in podatke, na katere opira sklep o utemeljenosti suma, pač pa mora konkretizirati dejstva, ki jih na taki dokazni podlagi ugotavlja. Pri tem pa preiskovalni sodnik sklepa le o tem, ali zbrani dokazi in podatki utemeljujejo sum, da je osumljenec storil očitana kazniva dejanja, ne presoja pa verodostojnosti morebitnih nasprotujočih si dokazov.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - pravica do preživnine - krivda za nezaposlenost
V primeru, ko je bila tožnici, upoštevaje sedanje zaposlitvene razmere pri nas in tožničino osnovnošolsko izobrazbo, ponujena sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas, česar ta ni izkoristila, pomeni že enkratna odklonitev ustrezne zaposlitve krivdni razlog za nezaposlenost v smislu zakonskega določila o pravici do preživnine razvezanega zakonca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22830
KZ člen 325.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V primerih, ko sodišče ugotovi, da je obdolženec vozilo upravljal v vinjenem stanju, mora ugotoviti tudi tiste okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da je bila obdolženčeva vinjenost vzrok kateri od ostalih kršitev predpisov o prometni varnosti, preko te pa tudi vzrok za nastanek prepovedane posledice.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Določba 427. člena ZKP daje pooblastilo Vrhovnemu sodišču, da v primerih, ko ugotovi, da je podan precejšen dvom glede resničnosti odločilnih dejstev, po uradni dolžnosti razveljavi izpodbijano odločbo. Stranki se na to določbo ne moreta sklicevati, saj bi to v nasprotnem pomenilo, da lahko na posreden način izpodbijata pravnomočno sodbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, česar pa nista upravičeni storiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
izpolnjevanje pogojev za priznanje azila - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje v izvorni državi
Tožnikovo utemeljevanje prošnje za azil, da so ga maltretirali bivši pripadniki OVK, ker se jim v vojni ni priključil, kaže na očitno neutemeljenost prošnje, saj je na Kosovu zaščita za te skupine ljudi.