pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - vročitev obtožnice
Sodišče prve stopnje je z nepravočasno vročitvijo obtožnice sicer prekršilo določbo prvega odstavka 273. člena ZKP, vendar vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ni utemeljil, zakaj je podana vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo in nezakonitostjo napadene sodne odločbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005033
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 130.
kršitev materialnih določb zakona - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - voznik začetnik - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja
Okoliščina, da je storilec prekrška v času storitve prekrška voznik začetnik, je pomembna zaradi ugotovitve obstoja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa tudi zaradi pravilne pravne opredelitve prekrška.
ZOSRL člen 201, 201/2, 203/2. ZIZ člen 78, 78/2. ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – pristojnost za izvršbo na letalu – ustalitev pristojnosti
Določbe drugega odstavka 203. člena ZOSRL ni mogoče razlagati tako, da med postopkom oprave izvršbe na letalu sodišče samo ugotavlja, kje se letalo nahaja. Tako pooblastilo bi bilo tudi sicer v nasprotju z glavnim ciljem izvršilnega postopka, torej s hitro izpolnitvijo upnikove terjatve. Zato s sklicevanjem na drugi odstavek 203. člena ZOSRL ni mogoče obiti drugega odstavka 78. člena ZIZ.
tožba na izpraznitev stanovanja - nasprotna tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - razlaga SZ - ustavnoskladna razlaga zakona
Toženec kot sin imetnika stanovanjske pravice nima pravice zahtevati sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino. Ugoditev njegovemu nasprotnemu tožbenemu zahtevku bi zato temeljila na razlagi 56. in 150. člena SZ, za katero je revizijsko sodišče že ocenilo, da ni v skladu z URS, temu pa je kasneje pritrdilo tudi Ustavno sodišče RS. To pa pomeni, da je izpolnjen tudi pogoj iz 58. člena SZ za ugoditev izpraznitvenemu zahtevku tožnikov proti tožencu.
ZOR člen 109, 1065. Sklep o kriterijih za usmerjanje sredstev za razvoj iz naslova plačanih obresti plasiranih sredstev družbenopolitičnih skupnosti (1988) člen 8, 10. ZPP člen 339, 339/2-14.
Določba 109. člena ZOR, da pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, ne predstavlja nobene izjeme od razpravnega načela. Pomeni le to, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo sploh ne sklicuje, a če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – preživninska terjatev – zahtevek za znižanje preživnine – zavrženje revizije
Revizija po samem zakonu ni dovoljena, saj vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša le 3.040,20 EUR (razlika med določeno in terjano znižano preživnino v znesku 50,67 EUR mesečno, povečana na način, ki ustreza seštevku terjanega zmanjšanja mesečnih dajatev za dobo petih let – glej 40. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odvetnik s sedeža pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je toženec odvetnik s sedežem na območju krajevno pristojnega sodišča, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Pravici tistega, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, da je navzoč pri preiskavi, je zadoščeno, če preiskavi prisostvuje eden od družinskih članov.
predlog za dopustitev revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po določbi četrtega odstavka 367. člena ZPP sodišče ne more dopustiti revizije, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje znaša le 500 EUR s pripadki.
POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0012519
ZKZ člen 23. OZ člen 512.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča – predkupni upravičenec – sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem – odobritev upravnega organa - razveljavitev pogodbe, sklenjene pod odložnim pogojem – izpodbojnost pogodbe - ničnost pogodbe – sklepčnost tožbe – tožbeni zahtevek zaradi kršitve predkupne pravice
Ker je bila pogodba za prodajo kmetijskega zemljišča veljavna, bi morala tožnica za uspeh z zahtevkom, da je toženec kmetijska zemljišča dolžan prodati njej, predhodno doseči razveljavitev prve prodajne pogodbe.
Pogodbe za prodajo kmetijskih zemljišč, sklenjene pod pogojem odobritve upravnega organa, je mogoče izpodbijati pred pravnomočno odločitvijo o odobritvi pogodbe.
Pogodba, s katero je kršena prednostna pravica za nakup kmetijskih zemljišč iz 23. člena ZKZ je izpodbojna in ne nična.
Okoliščine, da je bil obdolženec že trikrat obsojen, da je tokrat očitana mu dejanja storil med preizkusno dobo, ker je bil brez denarja, ki ga je rabil za drogo, utemeljujejo sklep, da je podana konkretna in realna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti ponavljal kazniva dejanja.
predlog za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - višina odškodnine - nepremoženjska škoda - hrup - osebnostne pravice
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, v kateri je tožena stranka uveljavljala odstop od sodne prakse zaradi previsoko odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
predlog za dopustitev revizije – višina odškodnine - nepremoženjska škoda – hrup – osebnostne pravice – procesna skrbnost stranke – nediferencirana vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženka, ki v predlogu ni opredelila vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (kolikšna bi bila je po njenem mnenju pravična denarna odškodnina), je onemogočila presojo dovoljenosti predloga za dopustitev revizije.
ZPP člen 108, 336, 350, 350/1, 367, 367/4, 377, 383.
predlog za dopustitev revizije – opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – solidarni dolžniki - nepopoln predlog – pravno mnenje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije, v katerem stranka denarno (ali sicer določljivo) ne opredeli vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, je nepopoln (primerjaj tudi s pravnim mnenjem, sprejetim na Občni seji VS RS 26. junija 2002 – Pravna mnenja I/2002, str. 18).
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - umik tožbe - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Sklep o stroških ne spada med take sklepe, pa čeprav postane stroškovni izrek zaradi umika tožbe samostojen.
ZPP člen 8, 201, 201/1, 286, 286/2, 286/3, 337, 337/1, 370, 370/3, 380, 380/1. ZZZDR člen 51, 59, 59/1, 61, 61/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZNP člen 122, 122/3.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - posebno premoženje - originarna pridobitev lastninske pravice - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - kupnina kot darilo enemu od zakoncev - stranski intervenient - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - prekluzija - dokazno breme
Vstop stranskega intervenienta v pravdo med pritožbenim postopkom sam po sebi ne more izboljšati toženkinega procesnega položaja. Stranski intervenient mora pravdo sprejeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (prvi odstavek 201. člena ZPP).
Do delitve je za skupno premoženje bistvenega pomena nerazdelen način pripadnosti premoženjskih (stvarnih in obligacijskih) pravic obema zakoncema. Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev. Z določitvijo deležev na skupnem premoženju pa pride do delitve skupne lastnine na način, da se na predmetu, ki sodi v skupno premoženje, ustanovi solastnina za prejšnja skupna lastnika. Do takšne delitve skupne lastnine zakoncev ponavadi pride že v pravdnem postopku.
Zmotno pa je stališče pritožbenega sodišča, da je pravilen in potreben tudi tisti del izreka izpodbijane sodbe, ki toženki nalaga, da tožniku izstavi zemljiškoknjižno listino za vpis solastnine na poslovnem prostoru. Tožnik bo namreč na podlagi 3. točke prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi vknjižbo svoje solastninske pravice v zemljiški knjigi lahko izposloval že na podlagi ugotovitvenega dela izreka (prvi in drugi odstavek 1. točke izreka prvostopenjske sodbe). Zemljiškoknjižne listine iz dajatvenega dela izreka (zadnji odstavek 1. točke izreka prvostopenjske sodbe) toženka ni dolžna izstaviti, ker je tožnik stvarna upravičenja na poslovnem prostoru pridobil na izviren način in ne na podlagi pravnega posla, iz katerega bi izhajala taka obveznost toženke.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – opis kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona – zastaranje – datum storitve kaznivega dejanja – zloraba zaupanja - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – primernost kazenske sankcije
Kot datum storitve kaznivega dejanja zlorabe zaupanja je sodišče pravilno štelo dan, ko bi obdolženec najkasneje, to je ob preklicu pooblastila, oškodovanki moral izročiti aro, pa tega ni storil, ter je takrat tudi začelo teči zastaranje.