predlog za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - višina odškodnine - nepremoženjska škoda - hrup - osebnostne pravice
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, v kateri je tožena stranka uveljavljala odstop od sodne prakse zaradi previsoko odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
predlog za dopustitev revizije – posojila - višina obrestne mere zamudnih in pogodbenih obresti - dopuščena revizija
Ker so pogoji izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo – vprašanje višine obrestne mere zamudnih in pogodbenih obresti od posojila, danega v tolarski protivrednosti zneska, izraženega v tuji valuti.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - vročitev obtožnice
Sodišče prve stopnje je z nepravočasno vročitvijo obtožnice sicer prekršilo določbo prvega odstavka 273. člena ZKP, vendar vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ni utemeljil, zakaj je podana vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo in nezakonitostjo napadene sodne odločbe.
Sklep o dopustitvi stranske intervencije ne sodi med sklepe, s katerimi je postopek pravnomočno končan, zato revizija zoper to odločitev ni dovoljena.
Dokazno breme, da je do vloma prišlo s sodelovanjem tožnikovega pripadnika (izključevalni razlog), ima sicer toženka, vendar je tožnik tisti, ki bi prav tako moral dokazati svojo trditev, da je do vloma prišlo zaradi malomarnosti delavk, saj ima tudi on dokazno breme glede svojih trditev. Ob tem je treba upoštevati, da je pravna usodnost odločitve o tem porazdeljena med obe stranki, zaradi česar bi moralo biti enako porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti ob enaki pravni usodnosti pa, kot pravilno poudarja toženka, nikakor ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma). V danem primeru je toženka s trdno povezanimi posrednimi dokazi (o samem načinu vloma oziroma vodenju kazenskega postopka zoper tožnikovega pripadnika) svoje trditve dokazala za pretežno verjetne, vendar pa so bile zaradi previsokega dokaznega standarda izenačene z neresničnimi (nedokazanimi).
pravica do sojenja v navzočnosti - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - nedovoljeni dokazi - zaseg predmetov v kazenskem postopku - pregled predmetov brez prisotnosti lastnika - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - protispisnost - nasprotja v izreku - opis kaznivega dejanja - zavrnitev dokaznega predloga
Če je bil dokaz pridobljen zakonito (z zakonito odrejeno in opravljeno hišno preiskavo), ne gre za nedovoljen dokaz v smislu 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Kršitev, povezana s pregledom zaseženih predmetov (kršitev 222. člena ZKP, ki se sicer nanaša na zasežene spise, ki pa so kot v konkretni zadevi zaseženi računalnik tudi nosilci podatkov), v postopkovnem zakonu v času zasega ni bila opredeljena kot takšna, ki ima vselej za posledico prepoved uporabe na tak način pridobljenih dokazov, zato je takšno kršitev (pregled računalnika brez prisotnosti lastnika) treba presojati z vidika kršitve pravic obrambe oziroma, ali gre za kršitev, ki vpliva oziroma je vplivala na zakonitost sodbe (drugi odstavek 371. člena ZKP).
Povzemanje vseh treh oblik kaznivega dejanja v pravnem stavku izreka sodbe še ne pomeni, da je izrek sam s seboj v nasprotju in nerazumljiv, ker je odločilen opis dejanske podlage.
Okoliščine, da je bil obdolženec že trikrat obsojen, da je tokrat očitana mu dejanja storil med preizkusno dobo, ker je bil brez denarja, ki ga je rabil za drogo, utemeljujejo sklep, da je podana konkretna in realna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti ponavljal kazniva dejanja.
povrnitev premoženjske škode – renta v enkratnem znesku – izgubljeni zaslužek – invalidska upokojitev kot posledica delovne nesreče oziroma poškodbe pri delu – vzrok za invalidnost - predhodno vprašanje – vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju
Vprašanje vzroka za tožničino prikrajšanje na dohodku, ki je posledica priznane ji pravice do predčasne invalidske upokojitve zaradi invalidnosti kot posledica njene poškodbe pri delu, je bilo že rešeno v za to predvidenem postopku, v katerem je bila ves čas udeležena tudi tožena stranka. Zato je bilo sodišče v tem postopku na odločitev vezano in se ni bilo dolžno (se ni smelo) ukvarjati z iskanjem kakšnih morebitnih še drugih vzrokov za tožničino invalidsko upokojitev.
ZJF člen 50, 54. OZ člen 55, 55/1, 86, 86/1, 86/2.
veljavnost pogodbe - ustna pogodba o plačilu odškodnine - obličnost pogodbe - ničnost - razlaga Zakona o javnih financah - namen zakonske določbe
Res je, da ZJF v 50. členu določa, da neposredni proračunski uporabniki obveznosti prevzemajo s pisno pogodbo, razen če ni z zakonom drugače določeno. Vendar gre po mnenju revizijskega sodišča pri tej določbi za situacijo, ko iz namena predpisa izhaja nekaj drugega. Smisel te določbe ni namreč v tem, da bi zakon postavil konstitutiven pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, ki jo sklepa proračunski uporabnik, temveč v tem, da se evidentira obveznosti, ki bremenijo proračunske uporabnike oziroma proračun in da je podana možnost naknadne kontrole (revizije) teh postavk. Kršitev določbe 50. člena ZJF bi zato lahko imela posledice kvečjemu na upravnem področju.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – deljena vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – bolezen ožilja – amputacija obeh nog
Do poslabšanja stanja oškodovanca ni prišlo takoj po nesreči, temveč je bil vmes nekajmesečni časovni zamik, do amputacije pa je prišlo na obeh nogah in ne le na tisti, ki je bila poškodovana v delovni nesreči. Ne gre tudi spregledati, da do amputacije pri Buergerjevi bolezni prihaja tudi brez poškodb ali drugih zunanjih sprožilnih dejavnikov ter da je dokazano, da verjetnost amputacije znatno poveča kajenje bolnika. Iz vseh navedenih ugotovitev izhaja, da med škodnim dogodkom (nesrečo pri delu) in konkretno pojavno obliko škode (amputacija obeh nog) vzročna zveza ni izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
prenos stvarne pristojnosti - načelo smotrnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti
Upoštevajoč kraj prebivališča predlagateljice, začasno prebivališče nasprotnega udeleženca in njegovo zdravstveno stanje, je predlog za prenos pristojnosti utemeljen.
žrtve vojnega nasilja – status delovnega deportiranca – dokazno breme – prisilno delo – delo preko organizacije TODT – pogoji za priznanje statusa – delo z elementi delovnega razmerja – odškodnina za prisilno delo od tujega sklada
Med žrtve vojnega nasilja – delovne deportirance ni mogoče šteti osebe, ki jo je na delo poslala organizacija TODT in pri kateri obstajajo v času dela vsi elementi delovnega razmerja.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 76, 82. ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4.
nerazumljiva vloga – zavrženje
Ker vložnica svoje vloge v določenem roku ni popravila oziroma dopolnila tako, da bi bila primerna za obravnavo, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
ZST člen 4, 4/2-1, 5, 26, 26/2, 26/4, 27. ZUS-1 člen 80, 80/3-3.
taksa za tožbo – zadeve socialnega varstva – odločba o odmeri takse – taksni opomin
Tožnici je bila z izpodbijano odločbo na novo določena oziroma prevedena plača na podlagi določb zakonov, ki urejajo plače sodnikov, kar pa ni zadeva socialnega varstva.
Ker je tožnica že v tožbi zahtevala odločbo o odmeri na podlagi 27. člena ZST, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep, s katerim je odmerilo takso za tožbo, ni pa imelo podlage za določitev takse za opomin, ki ga dejansko tožnici ni poslalo.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – očitno neutemeljena prošnja – splošna verodostojnost prosilca – upoštevanje informacij o izvorni državi
Tožnikova splošna verodostojnost ni bila izkazana, saj so bile njegove izjave glede edinega dogodka, ki naj bi bil povod za odhod iz izvorne države, med seboj neskladne, tožnik pa nastalih neskladnosti tudi ni pojasnil. S takšnimi izjavami pa je tožnik vnesel dvom tudi v resničnost vseh svojih navedb in trditev.
žrtve vojnega nasilja – status delovnega deportiranca – dokazno breme – prisilno delo – pogoji za priznanje statusa – odškodnina za prisilno delo od tujega sklada
Pri odločanju o statusu in pravicah žrtve vojnega nasilja – delovnega deportiranca ni mogoče upoštevati dejstva, da je bila tožnici za prisilno delo izplačana odškodnina s strani tujega sklada za tovrstne odškodnine, saj je bila odškodnina tožnici priznana na popolnoma drugi pravni podlagi, kot jo za priznanje zahtevanega statusa in pravic določa ZZVN.
dovoljenost revizije – sprejem v državljanstvo – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice
V zvezi z dovoljenostjo revizije tožeča stranka navaja le, da ima odločitev o nesprejemu v državljanstvo za mladoletno A.A. zelo hude posledice, s čimer pa po presoji Vrhovnega sodišča ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o obstoju pogojev za dovoljenost revizije.
Vložena tožba ni bila sposobna za obravnavo v upravnem sporu, zato je sodišče prve stopnje tožnika pozvalo na popravo oziroma dopolnitev in mu dalo napotke, kako naj jo dopolni, ter ga opozorilo na posledice, če tega ne bo storil. Ker tožniku pisanja ni bilo mogoče osebno vročiti, mu je bilo puščeno obvestilo, da lahko pismo prevzame v 15 dneh, z opozorilom, da se bo štelo, da je vročitev opravljena na dan, ko je bilo puščeno obvestilo, če pisma ne bo prevzel. Ker je bila vročitev opravljena v skladu s 141. členom ZPP, tožnik pa tožbe ni ustrezno dopolnil, jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR
VS1012096
ZUS-1 člen 74, 74/1. ZPP člen 145, 145/1, 145/2.
izterjava sodne takse – vročitev sklepa - sprememba naslova
Stranka mora, če spremeni svoj naslov, takoj to sporočiti sodišču do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se postopek konča. Če tega ne stori, odredi sodišče, da naj se vse nadaljnje vročitve za to stranko opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko.
varstvo ustavne pravice – pravica do popravka po določbah Zakona o medijih – upravni spor
Kadar stranka ob kršitvi oziroma onemogočitvi izvršitve ustavne pravice do popravka, nima drugega učinkovitega sodnega varstva, je upravni spor po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 dopusten.
ZJU člen 60, 60/4, 60/5, 65. ZUNEO člen 1, 2, 22. URS člen 14, 22, 49. ZUS-1 člen 76.
neenaka obravnava kandidata – imenovanje na mesto načelnika UE - akt politične diskrecije - natečajna komisija – uradniški svet
Dejstvo, da tožnik ni bil ponovno imenovan na mesto načelnika UE oziroma, da je minister izbral drugega kandidata, po presoji Vrhovnega sodišča še ne pomeni, da je bila tožnik neenakopravno obravnavana oziroma diskriminirana. Diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin (prvi odstavek 14. člena URS) je podana samo v primeru, če je neizbira posledica teh okoliščin. Če je bila za načelnico UE izbrana druga kandidatka, to še ne pomeni, da je bil tožnik diskriminiran oziroma izbrana kandidatka privilegirana.
Ministrova odločitev je akt politične diskrecije, ki sam po sebi daje ministru pravico do samostojne izbire brez pojasnjevanj izbranemu in drugim kandidatom. Če bi bili za imenovanje položajnih uradnikov poglavitni samo objektivni kriteriji, potem bi imenovanje položajnih uradnikov lahko opravil že uradniški svet, ker pa je v javnem interesu, da se vsakokratna politična volja, izražena na volitvah, manifestira skozi delo vsakokratne vlade, je v pristojnosti ministra, da na podlagi politične diskrecije, ki je izraz vladanja – izvajanje oblasti, izbere položajne uradnike.