ZUP člen 260, 260-1, 263, 266, 266/2. ZDS člen 9. ZUS-1 člen 57.
obnova postopka odmere dohodnine – pravočasnost – subjektivni rok – naravni sodnik
O obnovi postopka odloča organ, ki je odločbo, katere postopek se obnavlja, izdal. Zato je pomembno, kdaj za obnovitveni razlog izve ta organ. Začetek teka subjektivnega 30 dnevnega roka iz 1. točke prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 263. člena ZUP je torej vezan na trenutek, ko je za obnovitveni razlog zvedel organ, ki je pristojen odločati o obnovi postopka, ne pa davčni organ, ki je opravil inšpekcijski pregled.
Pripravljenost osumljenca, da poda pisno obljubo sodišču, da se ne bo skrival in se bo redno odzival na vabila, je za odločanje o odreditvi pripora iz razloga ponovitvena nevarnosti nepomembna.
davek na dodano vrednost (DDV) – odbitek vstopnega davka – rok za uveljavljanje odbitka
Rok, določen v prvi inačici sedmega odstavka 40. člena ZDDV nima narave materialnega prekluzivnega roka za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
ZP-1-UPB3 člen 156, 156-1. ZVPot člen 12, 12a, 77, 77/1-3.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - nedostojno oglaševanje
Prepovedne norme 12. in 12.a člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki se nanašajo na (nedostojno) oglaševanje blaga in storitev, ne posegajo v obseg avtorskega delovanja, niti v pravice avtorja oziroma naročnika do objave, niti v distribucijo oglaševanega blaga.
bistvena kršitev določb postopka - postopek pred prekrškovnim organom - izključitev postopka o prekršku in sankcije - postopek o prekršku - kazenski postopek - prekinitev postopka o prekršku - meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega zakona - postopanje prekrškovnega organa
V primeru dejanja, ki ima tako znake prekrška, kot tudi kaznivega dejanja, prekrškovni organ poda zgolj kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja in ne tudi obdolžilnega predloga zaradi prekrška.
Če je tak obdolžilni predlog vseeno vložen, ga sodišče ne more zavreči na podlagi 12. člena Zakona o prekrških, temveč mora ob ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka o prekršku, tega izvesti.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/2, 44, 44/4, 100, 100/1, 146.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršba na denarno terjatev – več dolžnikov – prebivališče dolžnika – ustalitev pristojnosti
Glede na predlagana sredstva izvršbe in dejstvo, da ima prva dolžnica (in tudi vsi preostali dolžniki razen petega dolžnika) po navedbah v izvršilnem predlogu upnice stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Novem mestu, je odločitev v sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, da bo po pravnomočnosti tega sklepa izvršilni postopek vodilo in v njem odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu, skladna z določbami četrtega odstavka 44. člena, drugega odstavka 40.c člena, prvega odstavka 100. člena in tudi 146. člena ZIZ.
varstvo lastninske pravice – pasivna legitimacija za lastninsko tožbo – pridobitev lastninske pravice – sposobnost razpolaganja prodajalca - dobra vera pridobitelja – posest nepremičnine - prodaja tuje stvari – načelo kavzalnosti
Ker sta bila drugi toženec in tretja toženka v dobri veri glede razpolagalne sposobnosti prvega toženca, sporno stanovanje pa imata sedaj tudi v posesti in hkrati razpolagata tako z notarsko overjeno pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom, kot tudi z overjenim potrdilom o plačilu kupnine, je odločitev sodišč prve in druge stopnje o zavrnitvi vrnitvenega zahtevka zoper njiju pravilna.
ZIZ člen 15, 25, 25/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na nepremičnino - ustalitev pristojnosti
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je bil izdan zoper dva dolžnika, pristojnost sodišča za vodenje izvršilnega postopka in odločanje po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, pa po pravilu o atrakciji pristojnosti določena glede na nepremičnino v lasti prvega dolžnika. Čeprav je bil sklep o izvršbi zoper prvega dolžnika razveljavljen, zoper drugega dolžnika pa je bila dovoljena izvršba na izvršilna sredstva, po katerih bi bilo za vodenje izvršilnega postopka zoper njega pristojno drugo sodišče, to na pristojnost izvršilnega sodišča ne vpliva. Gre za spremembo okoliščin, do katere je prišlo med postopkom.
Iz ustavne odločbe U-I-300/04-25 z dne 2.3.2006 izhaja, da velja pravilo, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico, tudi za obligacijska razmerja, nastala pred uveljavitvijo novega zakona.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005035
ZKP člen 427. KZ člen 312, 312/1. ZVCP člen 47, 47/1-13. ZVCP-1 člen 52, 52/4-14.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba znamenj za pomoč in za nevarnost - ukrepanje policije – obstoj prekrška – parkiranje - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če je obsojenka policijo klicala zaradi vozila, parkiranega na njeni dovozni poti, kar bi lahko pomenilo, da je z ravnanjem osebe, ki je vozilo parkirala na dovozno pot, izpolnjen zakonski dejanski stan prekrška po 13. točki 47. člena ZVCP ter da ne gre za golo civilnopravno razmerje, je materialnopravno napačno stališče sodišča, da policija v takih primerih nima pooblastila za ukrepanje.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 377, 384, 384/2, 384/4.
dovoljenost revizije zoper sklep – obnova postopka – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe v pravdi - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnik je vložil revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega predloga za obnovo postopka, v katerem je bil pravnomočno zavrnjen njegov zahtevek za nerazdelno plačilo odškodnine, ki pa ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije, kar pomeni, da revizija zoper pravnomočno sodbo, s katero je bilo odločeno o samem tožbenem zahtevku, ne bi bila dovoljena; zato tudi ni dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, izdan v obnovitvenem postopku v isti pravdni zadevi.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – stroški postopka – neocenljiva zadeva – odprava bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu
Ker je v obravnavanem primeru predmet upravnega spora presoja zakonitosti odločb tožene stranke (ali gre za zemljišča, za katera se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča sploh plačuje) in ne samih zneskov, navedenih v izpodbijanih odločbah, gre z vidika Odvetniške tarife za vrednostno neocenljivo zadevo.
kdaj začne zastaranje teči - zastaranje pogodbene odškodninske terjatve - čas, ki je potreben za zastaranje
Določba tretjega odstavka 376. člena ZOR ne predpisuje posebnega začetka teka zastaranja za pogodbene odškodninske terjatve. Začetek zastaranja teh terjatev se presoja po splošnem pravilu iz prvega odstavka 361. člena ZOR.
Ker je zakonodajalec s spremembo ZDen leta 1988 pravne položaje denacionalizacijskih upravičencev uredil različno, za kar je imel ustavno in zakonsko dopusten razlog, so neutemeljeni vsi tisti revizijski očitki, ki zatrjujejo kršitev URS ter zmotno uporabo materialnega prava.
ZPP člen 12. CZ člen 3, 3-8, 3-13, 4, 4/1, 4/2, 63. ZOR člen 154.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države – protipraven zaseg vozila v kazenskem postopku – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – uvoz avtomobilskih delov v nasprotju s carinskimi predpisi – razpravno načelo
Za zavrnitev tožnikovega zahtevka sta odločilni okoliščini, da je tožnik nekatere vgrajene dele kupil v tujini in da jih ni uvozil v skladu s carinskimi predpisi.
Ker tožnik s predelanim vozilom vse do ureditve njegovega carinskega statusa ne bi smel tekmovati, tudi če ne bi bilo zaseženo, ni vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem v kazenskem postopku in tožnikovo škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0012613
ZPPSL člen 63, 64. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 394.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - časovne meje pravnomočnosti - opozicijski ugovor - novo dejstvo - učinek potrjene prisilne poravnave - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - obnova pravdnega postopka
Ni se moč strinjati s stališčem, da bi dolžnik dejstvo pravnomočne potrjene prisilne poravnave, ki je nastopilo po koncu glavne obravnave in po izteku pritožbenega roka, lahko uveljavljal v obnovitvenem postopku. Nova dejstva in dokazi so lahko razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP le ob izpolnjevanju predpostavke, da so obstajala že v času odločanja v rednem postopku.