Kadar je opcijska pogodba zgolj navidezna in prikriva plačilo storitev fizični osebi, je znesek, pridobljen na podlagi navidezne opcijske pogodbe, obdavčen.
Javna listina vsebuje dvoje (izpodbojnih) dokaznih pravil: dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njen označen kot izdajatelj in dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njen potrjuje ali določa. Dokazno pravilo o resničnosti ni absolutno. Sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. V tem primeru mora sodišče ne glede na svoje prepričanje vzeti vsebino javne listine za resnično. Če pa nasprotna stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, bo sodišče prosto ocenjevalo izvedene dokaze, pri čemer pa mora oponent doseči višji dokazni standard.
ZDavP člen 1, 1/1, 85, 95, 95/2, 102, 223a. ZPSV člen 15, 16, 17.
prisilna izterjava dolga – vrstni red poplačila dolgov – prednostne terjatve – davčni dolg – prispevki za socialno varnost
Iz določb ZDavP in ZPSV izhaja, da se prispevki po določbah ZDavP obravnavajo enako kot davki, in da zanje, razen v 223.a členu ZDavP izrecno izključenih določb, veljajo vse določbe ZDavP, torej tudi določbe 85., 96. in 105. člena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004942
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja – načelo sorazmernosti
V fazi postopka, ko je sodišče zoper osumljenega odredilo pripor, za obstoj utemeljenega suma zadošča, da iz spisa izhaja dovolj dejstev in dokazov, ki sum, da je osumljenec storil očitana kazniva dejanja, utemeljujejo, ne spušča pa se v pravno presojo dejanja.
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – pravica do svobode izražanja
Stališče sodišč, da je pritožnik z žaljivimi obdolžitvami v pritožbi izrazil negativno vrednostno sodbo o pooblaščencu nasprotne stranke in o delu sodišč, ki utemeljuje izrek denarne kazni, je tudi ob upoštevanju pritožnikove svobode izražanja pravilno.
Glede na to, da bi odlog prisilne izterjave učinkoval samo do odločitve o pritožbah zoper odločbi prvostopnega organa, o le-teh pa je že bilo odločeno, si tožeča stranka v obravnavani zadevi svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, saj tudi ugoditev reviziji in odprava izpodbijanih aktov ne bi v ničemer spremenila pravnega položaja tožeče stranke, zato nima pravnega interesa za vložitev revizije.
Tudi kadar gre za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe, mora biti sklep sodišča prve stopnje o predlogu takšen, da ga je možno preizkusiti. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve sklepa razvidno, da je sodišče opravilo celovito presojo okoliščin, pomembnih za odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
Z dolgoletnim plačevanjem "najemnine" ni prišlo do konvalidacije najemne pogodbe. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je potrebno soglasje volj pogodbenih strank o vseh bistvenih sestavinah najemne pogodbe, ki jih je določal 41. člen Stanovanjskega zakona, med katere pa ne spada zgolj najemnina.
Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel, kje so stvari, zato je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnica stalno oziroma začasno prebivališče.
davek od dohodkov iz dejavnosti – samostojni podjetnik – davčno priznani stroški
Sporni računi niso vsebovali vseh zahtevanih podatkov, zato ti stroški utemeljeno niso bili priznani. Namen zahtevane vsebine listin je med drugim tudi, da se jasno razmejijo stroški, ki izhajajo iz poslovanja tožnika kot podjetnika, od stroškov, ki jih ima kot fizična oseba.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pritožbeni postopek - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - zemljiškoknjižni postopek
Okoliščina, da je predlagateljica in pritožnica sodnica pritožbenega sodišča, ki naj bi o pritožbi odločalo, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki bo odločalo o pritožbi.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 377. ZPP-D člen 130, 130/1.
dovoljenost revizije - dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela sodbe - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru revizija po samem zakonu ni dovoljena in tudi ni bila dopuščena. Zato je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – prepoznava predmetov in oseb - prepoznava obtoženca na glavni obravnavi - izpovedba priče
Kljub temu, da je sodišče v sodbi uporabilo izraz, da je oškodovanec obsojenca na glavni obravnavi „prepoznal“, ne gre za prepoznavo po 242. členu ZKP.
ZKP člen 236, 258, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/2. URS člen 29, 29-3, 29-4.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – zasliševanje prič – pouk priči – privilegirana priča – izjava oškodovanca socialnemu delavcu – izvedenstvo – postavitev drugega izvedenca – pravice obrambe – dokazni predlog – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga
Pri utemeljevanju pravne relevantnosti in obstoja dokaza mora obramba določno zatrjevati pravno relevantno dejstvo, katerega (ne)obstoj sodišče ugotavlja s pomočjo predlaganega dokaza, dokazno sredstvo, s katerim se dokazuje (ne)obstoj zatrjevanega dejstva in z navedbo okoliščin utemeljiti, da bo z izvedbo in uporabo predlaganega dokaza mogoče sklepati o (ne)obstoju pravno relevantnega dejstva in da bo dokaz v korist obdolženca oziroma bo zanj uspešen.
ZKPT člen 18, 18/1. ZDP. ZIP člen 251c, 251c/2. ZPP člen 308.
sporazumom o zavarovanju terjatve – sodna poravnava – res transacta kot procesna ovira za sojenje – registracija kreditnega posla s tujino
S prenehanjem veljavnosti Zakona o kreditnem poslovanju s tujino in z uveljavitvijo Zakona o deviznem poslovanju v letu 1999, ki je pogoj registracije kreditnega posla s tujino opustil, je pogodba stopila v veljavo. Pogodba kreditojemalca zavezuje, čeprav ni bila registrirana.