odpoved pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbena obravnava
Sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo, katere dokaze bi moralo sodišče prve stopnje izvesti v ponovljenem postopku. Kolikor sodišče druge stopnje šteje, da ima v navedbah in dokaznih predlogih strank podlago za ugotavljanje, katera pogodba o zaposlitvi je bila tožnici odpovedana, bo moralo na podlagi 30. člena ZDSS-1 te dokaze samo izvesti na neposredni obravnavi.
ZP-1 člen 62, 62-2, 171. ZKP člen 420, 420/2, 427.
postopek pred prekrškovnim organom - plačilni nalog – možnost izjave o prekršku - hitri postopek - identiteta storilca - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ugotovitev, da je bil s plačilnim nalogom kaznovan nekdo, ki dejansko ni storil prekrška, ne predstavlja absolutno bistvene kršitve določb postopka po 2. alineji 62. člena ZP-1, temveč lahko Vrhovno sodišče odločbo razveljavi, če pri odločanju o zahtevi nastane precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev.
ZTFI člen 515, 515/1-3, 553, 553/1. ZPre-1 člen 32, 56. ZUS-1 člen 17, 17/1. ZTFI člen 515, 515/1, 515/2.
zavrženje tožbe - pravni interes za tožbo - postopek sodnega varstva zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev - stranka v postopku odločanja Agencije o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo
Za postopek sodnega varstva proti odločbam Agencije se smiselno uporabljajo določbe ZUS-1. Ker v ZTFI ni določeno drugače, se smiselno uporablja določba prvega odstavka 17. člena ZUS-1, po kateri je tožnik lahko le "oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta" in ne več tudi nekdo, ki je z izpodbijanim aktom prizadet v svoji pravici ali pravnem interesu. Tožnika sta po lastnih navedbah delničarja ciljne družbe, in sicer sta imetnika vsak po 10 navadnih imenskih delnic te družbe.
Obstoj pooblastila, čeprav odvetnika sicer pooblašča za vložitev revizije, ne zadošča za ugotovitev, da je odvetnik v zadevi dejansko tudi opravljal kakšna pravdna dejanja. Ker odvetnik revizije ni podpisal, pravdno dejanje očitno ni (in ne more biti) opravljeno po njem, stranka pa ob vložitvi revizije tudi ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Revizija zato ni dovoljena.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. OZ člen 82. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - krivda delodajalca - odpravnina - pogodbeni temelj - razlaga pogodbenih določil
O prenehanju delovnega razmerja na željo tožnice bi bilo mogoče govoriti le takrat, če bi prišlo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi njene enostranske odpovedi, oziroma, če bi tako izhajalo iz sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.
O prenehanju pogodbe o zaposlitvi po krivdi delodajalca lahko govorimo le v primeru, ko je sočasno podan tudi element protipravnosti. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je v 1. alinei prvega odstavka 88. člena ZDR opredeljena kot posledica objektivnih razlogov, zaradi katerih preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Res gre za razloge v sferi delodajalca, vendar brez krivdnega odnosa delodajalca do teh razlogov.
odstop od sodne prakse - javni uslužbenec - pogoji za premestitev - dopustitev revizije - pritožbeni razlogi
Stališče sodišča druge stopnje, da za zakonitost premestitve javnega uslužbenca zadošča že ugotovitev, da je izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta, na katerega je bil premeščen, pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev.
Zavrnitev dokaznega predloga, takega, kot je bil predlagan in utemeljen, je bila obrazložena enako pred sodiščem prve in druge stopnje. V obravnavani zadevi zato ne gre za neobrazloženo zavrnitev dokaznega predloga, kar je po pritožbi predloženih sodnih odločitvah lahko bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
ZTPDR člen 23. SKPgd člen 14, 25. ZDR člen 100, 100/1-6.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - razporeditev v drug kraj
Po določbi drugega odstavka 23. člena ZTPDR je bila tožena stranka dolžna tožnici vročiti pisni sklep, s katerim je odločila o njenih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Sklep o razporeditvi tožnice na delo v drug kraj je bila dolžna izdati tudi, če ni šlo istočasno za razporeditev na drugo delovno mesto. Pri tem pa bi morala upoštevati primere in pogoje, določene s kolektivno pogodbo, pod katerimi je taka razporeditev dopustna.
ZDR člen 83, 110, 110/2, 116. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - dejanska ugotovitev - zagovor - bolniška odsotnost
Kdaj se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera in ga je zato potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej.
Kljub temu, če se delavec opravičeno ne odzove povabilu na zagovor, v nekaterih primerih (npr. daljša bolniška odsotnost) od delodajalca ni ustrezno pričakovati, da zagovor preloži na kasnejši datum in delavcu omogoči zagovor kasneje. Takšna preložitev bi lahko glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved preprečila možnost izredne odpovedi. V takšnih primerih bi zato lahko govorili o obstoju okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči kasnejši zagovor, oziroma, da datum že določenega zagovora preloži.
Zagovor je zadnji možni čas, da se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved. Če zagovora ni bilo (razlog ni pomemben), ni mogoče določbe drugega odstavka 110. člena ZDR uporabiti tako, da se je delodajalec seznanil z razlogi na dan, ko je bil določen neuspeli zagovor, ker pač na ta dan ni izvedel ničesar novega, ampak se je lahko z njimi seznanil prej, ali pa razlogov za odpoved pogodba nima.
Za postopek izredne odpovedi in za postopek pred odpovedjo (zagovor) ZDR ne predvideva posebnega varstva delavca, ki je začasno nezmožen za delo zaradi bolezni.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - kolektivna pogodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - pomankanje razlogov glede odločilnih dejstev
Če za delodajalca veljavna kolektivna pogodba določa kriterije za izbiro presežnih delavcev, mora delodajalec izbiro delavcev opraviti na podlagi teh kriterijev, posebej če gre za izbiro med več delavci na istem delovnem mestu, pa preneha potreba le po delu nekaterih.
Ob presoji, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, bi moralo sodišče zavzeti stališče tudi do navedb o nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja in izpovedb v zvezi s tem, saj je bila glede na 118. člen ZDR presoja teh navedb bistvena za zakonitost odločitve o tožnikovem reintegracijskem zahtevku.
dopustitev revizije - pritožba - odstop od sodne prakse - razporeditev v višji plačilni razred
V odločitvah Vrhovnega sodišča RS, ki sta citirani v pritožbi, je bilo zavzeto stališče v razmerju invalidnost – bolniška odsotnost, ki pa v primeru pritožnice sploh ni bilo uporabljeno. Tožena stranka je namreč njeno vlogo reševala v skladu z določbami „Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah“, ter zavrnila njen zahtevek po 5. členu pravilnika zato, ker je bila pritožnica odsotna z dela v času, daljšem od šestih mesecev oziroma ker od zadnjega napredovanja ni dopolnila treh let dejanske delovne dobe. Citirani odločitvi VS RS zato nista primerljivi z obravnavano.
ZP-1 člen 62, 62-2, 171. ZKP člen 420, 420/2, 427.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilni nalog - hitri postopek - postopek pred prekrškovnim organom - možnost izjave o prekršku - identiteta storilca - dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če storilcu v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o prekršku, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku po 2. alineji 62. člena ZP-1.
Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka presoje skladnosti koncentracij predpostavke za odločbo po tretjem odstavku 45. člena ZPOmK-1 niso več podane, zato z izdajo tega sklepa preneha veljati tudi izpodbijana odločba tožene stranke z dne 2. 6. 2009 in tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za izpodbijanje navedene odločbe.
ZVis člen 54. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 80e, 80f, 80g.
razlika v plači - bibliotekar - dodatek za izvolitev v naziv
V 27. členu Sprememb in dopolnitev KPDVIZ za leto 1999 je bil predviden prehod dodatka za bibliotekarje iz 80.f člena na 80.e člen šele takrat, ko bosta univerzi sprejeli pravila o habilitaciji bibliotekarjev in bodo ti izvoljeni v naziv ter zasedli delovna mesta, za katere je pogoj izvolitev v naziv. V tej določbi so določeni kumulativni pogoji za prehod dodatkov, zato ne zadošča zgolj to, da je tožena stranka sprejela pravila o habilitaciji bibliotekarjev in da so bili ti izvoljeni v naziv bibliotekarja, temveč da zasedajo tudi delovna mesta, za katere je pogoj izvolitev v ta naziv.
ZDR člen 4, 9, 11, 12, 13, 72. ZPIZ-1 člen 13, 15, 25. ZGD-1 člen 525.
enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodna oseba - status zavarovanca - samozaposlena oseba - podlaga za obvezno zavarovanje - obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi
V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi in nastanka delovnega razmerja edinega družbenika in direktorja družbe gre za notranje razmerje med direktorjem, kot zastopnikom družbe, preko katerega družba izvaja aktivno vlogo delodajalca, in isto fizično osebo, ki bi morala kot delavec ravnati po navodilih delodajalca, torej iste fizične osebe. Dejansko gre pri tem za razmerje, ko sta značilna nasprotna položaja delavca in delodajalca, brez katerega delovno razmerje ne more nastati in obstajati, združena v isti fizični osebi, tako da je dvostranskost razmerja, značilnega za pogodbo o zaposlitvi, onemogočena.
Ker tožnik del in nalog v družbi ni mogel opravljati po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga je kot edini družbenik in zastopnik družbe operativno predstavljal v isti osebi, ni bila podana pravna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in prvega odstavka 9. člena ZDR.
Pri presoji, ali je začetek teka zastaralnega roka pogojen z obstojem pravnomočne odločitve o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, je potrebno zavzeti enako stališče bodisi da se denarna terjatev uveljavlja kot reparacija bodisi da se uveljavlja kot odškodnina.
Vložitev tožbe za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja predpostavlja, da je bila od dneva prenehanja delovnega razmerja tožeča stranka tudi materialno prikrajšana zaradi neizplačevanja prejemkov iz delovnega razmerja. Njihovo plačilo bi zato lahko od tožene stranke zahtevala že od dneva nastanka vsakokratnega materialnega prikrajšanja, t. j. od dneva zapadlosti plač oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi ji bili sicer izplačani, če ne bi prišlo do prenehanja delovnega razmerja.
Pogodbena kazen oziroma pavšalna odškodnina zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja predstavlja terjatev iz delovnega razmerja, za katero velja petletni zastaralni rok iz 206. člena ZDR.
S pravnomočnostjo sodne odločbe o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja (9. 5. 2002) je odpadla pravna podlaga za odpravnino, ki je bila izplačana tožeči stranki dne 17. 9. 1996. Ker ji je bila odpravnina izplačana kot trajnemu presežku, ni mogoče trditi, da jo je pridobila na nepošten način. Sodišče je pravilno presodilo, da je bila tožeča stranka v smislu določila 193. člena OZ dobroverna vse do dne 21. 12. 2002, ko je bil podan pobotni ugovor za plačilo odpravnine, in utemeljeno odločilo, da obresti od v pobot uveljavljane terjatve tečejo šele od tega dne dalje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - vsebina odpovedi - dokazno breme
Navedba in obrazložitev obstoja pogoja nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja ni obvezna sestavina pisne odpovedi, zato ga delodajalec lahko dokazuje tudi v sodnem postopku.