ZOdv člen 34a, 34 f. ZPP člen 87, 95, 98, 377. ZBPP člen 26, 37.
revizija – zastopanje po odvetniku iz druge države – brezplačna pravna pomoč – pooblastilo – zavrženje revizije
Revizijo so sprva vložili odvetniki iz države, ki ni država članica Evropske unije, in ki kljub pozivu sodišča prve stopnje niso izkazali pravice za opravljanje odvetniških storitev oziroma poklica v Republiki Sloveniji. To pomeni, da je prvo revizijo v imenu tožnika vložil nekdo, ki nima te pravice. Enako velja za kasneje vloženo revizijo po odvetniku. Odločba sodišča, izdana v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, namreč ne nadomesti pooblastila odvetniku za zastopanje stranke.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 38, 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - šolstvo - poslovni razlog - kolektivna pogodba - kriteriji za določitev presežnega delavca
Po uveljavitvi novega ZDR je ostala v veljavi tako Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti kot posamezne kolektivne pogodbe dejavnosti. Te kolektivne pogodbe so določale kriterije za izbiro med presežnimi delavci in jih je bil delodajalec dolžan upoštevati v skladu s tisto kolektivno pogodbo, ki zanj velja, tudi v primeru, ko ne gre za večje število delavcev.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - pisna določitev časa trajanja - tujec - dovoljenje za bivanje
Dne 16. 11. 2005 je Zavod za zaposlovanje izdal delovno dovoljenje za enoletno zaposlitev tožnice – tujke. Iz izpovedi tožene stranke, da naj bi povečan obseg dela trajal do 5. 5. 2006, ko se prične „mrtva sezona“ izhaja, da ji je bilo to lahko znano že ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi, zato bi to že takrat lahko in morala zapisati v pogodbo. Ker ni, je sodišče utemeljeno sprejelo dokazno oceno, da je bila dejanska volja obeh strank sklenitev pogodbe za eno leto.
direktor - delovno razmerje za določen čas - mandat - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - transformacija
Podlago za tožnikovo zaposlitev predstavlja sklep sveta tožene stranke o imenovanju tožnika za direktorja za štiriletni mandat in o tem, da se za enako obdobje z njim sklene delovno razmerje za določen čas in uredi s pogodbo o zaposlitvi. Če pisna pogodba o delovnem razmerju na podlagi tega sklepa ni bila sklenjena, to glede na takratno ureditev ne vpliva na veljavnost navedenega sklepa, da se s tožnikom sklene delovno razmerje za določen čas, to je za čas trajanja mandata.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vinjenost na delu - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Po določbi prvega odstavka 110. člena ZDR je pogoj za zakonitost izredne odpovedi tudi, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (niti) do izteka odpovednega roka. Pri ugotavljanju, ali je ta pogoj izpolnjen, mora najprej že delodajalec sam in nato tudi sodišče „upoštevati vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank“.
Glede na 32. člen ZDSS-1 o dopustitvi revizije, ki po zakonu ni dovoljena, odloči sodišče druge stopnje. To pomeni, da je na podlagi dopustitve revizija dovoljena le, če sodišče druge stopnje izrecno sklene, da jo dopusti. Neodločitev o dopustitvi revizije ne pomeni njene dopustitve. Prav tako odločitve sodišča druge stopnje o dopustitvi revizije ne more nadomestiti revizijsko sodišče samo (razen na podlagi vložene pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, da se revizija ne dopusti).
pravnomočna odločba o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja - uveljavljanje reintegracije in reparacije - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odmera odškodnine - zastaranje
Po pravnomočni sodbi o tem, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo in da ji gredo pravice iz delovnega razmerja najmanj do 1. 9. 2003, je tožnica lahko (glede na odklonilno reakcijo tožene stranke) še vedno zahtevala tudi vrnitev na delo in plačilo nadomestila plače ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja po 1. 9. 2003.
Kriterije za odmero odškodnine po 118. členu ZDR bo morala dokončno oblikovati sodna praksa - predvsem ob upoštevanju, da gre za odškodnino za škodo delavca, ker se ne vrne na delo k delodajalcu. Zaradi tega bo pri njeni odmeri treba upoštevati predvsem zaposlitvene možnosti delavca, njegovo starost, delovno dobo, poklic, druge osebne okoliščine, prejemanje denarnega nadomestila, ipd..
ZZSV člen 1. ZPIZ-1 člen 167, 167/1, 177, 177/2. MSVN člen 8. MSVN priloga E.
sorazmerni del invalidske pokojnine - dodatek k pokojnini - Sporazum o vprašanjih nasledstva
V času izdaje izpodbijanih odločb je bil tožnik državljan Republike Hrvaške, zato ni izpolnjeval pogojev iz 1. člena ZZSV za priznanje pravice do dodatka k pokojnini.
Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) ne more predstavljati pravne podlage za odločitev o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.
ZGO-1 člen 2, 2-12, 153. ZUS-1 člen 52, 59, 75, 85.
ukrep gradbenega inšpektorja
Na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbi 153. in 2. člena ZGO-1, ki v točki 12.2 določa, da neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi, da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim.
Če je tožba vložena po poteku zakonskega roka, določenega v prvem odstavku 28. člena ZUS-1, to je v 30. dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan, je prepozna in je sodišče ne obravnava po vsebini, pač pa jo s sklepom zavrže.
zavarovalna pogodba – plačilo zavarovalnine - odgovornost za zavarovanje tovora
Tožnik je kot samostojni podjetnik prevzel obvezo zavarovanja tovora in so zato tudi ustrezni varnostni ukrepi spadali v njegovo sfero delovanja in ne v sfero varstva pri delu toženkinega zavarovanca.
dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe – prepozna dopolnitev predloga - odškodninski spor - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije, v katerem ni navedena oziroma ugotovljiva vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe, je nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče kot takega zavrglo.
ZPP člen 41, 41/2, 189, 339, 339/2-12, 370, 370/1-1, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pravna in dejanska podlaga - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - dovoljen revizijski razlog - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - litispendenca - pravnomočnost sodbe
Kršitve pravil o litispendenci ni mogoče več uveljavljati z izrednimi pravnimi sredstvi, saj se ta vložijo po pravnomočnosti, litispendenca oziroma visečnost pravde pa preneha, ko postane sodba pravnomočna. Od tedaj dalje ne gre več za položaj, ko o isti stvari tečeta dve pravdi, pač pa za položaj, ko teče pravda o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno.
dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni podan pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če stališče sodišča prve stopnje, na katerem temelji njegova odločitev, ne odstopa od upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
revizija tožeče stranke – odpravljena odločba tožene stranke – pravni interes – zavrženje
Ker so v obravnavanem primeru odpravljene prav vse odločitve upravnih organov, ki so za tožnika neugodne, si z odločitvijo v reviziji svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodnika
Ravnanje posameznega sodnika v zvezi s sojenjem, lahko predstavlja razlog za izločitev sodnika, ne predstavlja pa razloga za delegacijo v okviru določb 67. člena ZPP. Takega razloga tudi ne predstavljajo posplošene trditve o povezavah odvetnikov in sodnikov.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012288
SPZ člen 137. ZOR člen 295, 295/2, 987. ZTLR člen 64, 64/1, 68. ZZK člen 5, 5/4.
načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zastavna pravica na nepremičnini - prenehanje zavarovane terjatve - načelo akcesornosti - posledice neizbrisane hipoteke - stečaj osebnega dolžnika - načelo javnosti zemljiške knjige
Ker ugasnitev zavarovane terjatve (v primeru maksimalne hipoteke pa zavarovanega pravnega razmerja) hipoteko vsebinsko izvotli in ji odvzame ves smisel, bi bilo pripisovanje prevelikega pomena dejstvu, da hipoteka formalno sicer še vedno obstoji, v nasprotju s samim bistvom akcesornosti tovrstnega zavarovanja. Pravni učinki vknjižbe po vsebini odmrle hipoteke zato nikakor niso absolutni, temveč ostajajo v okviru dometa načela javnosti (in publicitete) zemljiške knjige, ki – izhajajoč iz namena načela zaupanja v zemljiško knjigo - ne sega preko zagotavljanja varstva dobrovernih udeležencev v pravnem prometu z nepremičninami.
Posledica tega je, da imajo zastavitelji (t.i. realni dolžniki), ki niso hkrati tudi dolžniki zavarovanih terjatev (t.i. osebni dolžniki), v primeru hipotekarne tožbe zastavnega upnika zoper slednjega na razpolago tudi ugovore, ki temeljijo na neobstoju oziroma prenehanju zavarovane terjatve. Ko pa je tako, sodišče zahtevku iz hipotekarne tožbe ne more ugoditi tudi, kadar iz tožbenih navedb same tožeče stranke izhajajo dejstva, ki jasno kažejo, da sta zavarovano pravno razmerje in iz njega izvirajoča terjatev ugasnila, preden je bila tožba vložena.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da toženec ni poznal tožničine posrednice in ni soglašal s sklenitvijo navidezne kupoprodajne pogodbe, niti ni bil seznanjen, da naj bi ta pogodba prikrivala posojilno pogodbo, je pritrditi materialnopravnemu zaključku sodišč, da je bila med stranka veljavno sklenjena kupoprodajna pogodba.
Tožnica ni dokazala, da je s tožencem sklenila posojilno pogodbo, niti kakšen drug pravni posel. Njeno prepričanje oziroma pričakovanje, da »se bo prodajna pogodba v enem letu razveljavila« pa, četudi je bil to ključen nagib zaradi katerega je sklenila pogodbo, ne predstavlja pravno upoštevnega nagiba. Gre za razlog, ki je tožnico vodil k sklenitvi pogodbe, a ga je pridržala zase. Miselni pridržek pa na veljavnost pravnega posla že zaradi svoje narave ne more vplivati.
razveza pogodb - učinki razvezane pogodbe - vzajemne izpolnitve - kondikcija - konkurenca denarne in nedenarne izpolnitve - nemožnost vrnitve v naravi - neupravičena pridobitev
V položaju reparacije vzajemnih izpolnitev, kjer si konkurirata nedenarna izpolnitev druge toženke, katere predmeta ni mogoče vrniti v naravi, na eni in denarna izpolnitev tožnika na drugi strani, je zavezanec za vrnitev tisti, čigar izpolnitev vrednostno ne dosega izpolnitve nasprotnika.
Premoženje, ki je prešlo z izpolnitvijo, ima lahko v pogodbi določeno vrednost le, kadar in dokler pogodba obstoji. Če ta (zaradi razveze ali kakšnega drugega vzroka) preneha ex tunc, ni razloga, da bi se vrednost izpolnjenega presojala glede na njeno vsebino.