Če se v upravnem sporu postopek ustavi, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ker je vprašanje, kdo nosi stroške postopka v primeru ustavitve postopka v ZUS-1 izrecno urejeno, primerna uporaba ZPP ne pride v poštev.
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – prispevek zakonca – posebno premoženje zakonca – najemn in odplačevanje posojila za nakup nepremičnine
Po 51. členu ZZZDR je
premoženje,
ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno
skupno premoženje.
Le
premoženje,
ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ali ga npr. podeduje, dobi kot darilo ipd., ostane njegova last. Ker nepremičnina ni bila kupljena s posebnim premoženjem pravdnih strank, temveč v večini s posojili, pridobljenimi v času trajanja zakonske zveze, spada v njuno
skupno premoženje
. Pri tem pa ni pomembno, ali sta kredite najela skupaj, vsak posebej, ali to, kateri od njiju in kdaj jih je odplačeval.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZOdv člen 1, 1/3, 34a, 34b, 34č.
vložitev revizije po tujem odvetniku
Ker odvetnik iz Republike Makedonije, po katerem je tožeča stranka vložila revizijo, ni izkazal predpostavke (vpis v imenik odvetnikov), ki jo določa Zakon o odvetništvu, da bi lahko kot tuj odvetnik zastopal stranke pred sodišči v RS, je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima.
Nepravnomočna sodba v kazenskem postopku na presojo o hudi nehvaležnosti obdarjenca sama po sebi ne more imeti nikakršnega vpliva, saj avtomatizma med tem civilnopravnim standardom in obsodbo za kaznivo dejanje tudi ob eventualni pravnomočnosti sodbe ne bi bilo.
zavarovalna pogodba – plačilo zavarovalnine - odgovornost za zavarovanje tovora
Tožnik je kot samostojni podjetnik prevzel obvezo zavarovanja tovora in so zato tudi ustrezni varnostni ukrepi spadali v njegovo sfero delovanja in ne v sfero varstva pri delu toženkinega zavarovanca.
ZPP člen 41, 41/2, 189, 339, 339/2-12, 370, 370/1-1, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pravna in dejanska podlaga - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - dovoljen revizijski razlog - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - litispendenca - pravnomočnost sodbe
Kršitve pravil o litispendenci ni mogoče več uveljavljati z izrednimi pravnimi sredstvi, saj se ta vložijo po pravnomočnosti, litispendenca oziroma visečnost pravde pa preneha, ko postane sodba pravnomočna. Od tedaj dalje ne gre več za položaj, ko o isti stvari tečeta dve pravdi, pač pa za položaj, ko teče pravda o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno.
dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe – prepozna dopolnitev predloga - odškodninski spor - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije, v katerem ni navedena oziroma ugotovljiva vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe, je nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče kot takega zavrglo.
dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni podan pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če stališče sodišča prve stopnje, na katerem temelji njegova odločitev, ne odstopa od upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUP člen 87, 87/3, 87/4. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1.
prepozna tožba – štetje roka
Na začetek in na tek roka za vložitev tožbe ne vplivajo sobote, nedelje ter prazniki in drugi dela prosti dnevi, ki jih določa zakon. Zakonski rok na tak dan ne more le poteči, vsekakor pa nemoteno teče tudi na dan upora proti okupatorju (27. april) in na praznik dela (1. in 2. maj).
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – pravica do svobode izražanja
Stranka, ki s potekom ali (in) izidom postopka ni zadovoljna, ima na razpolago več institutov, s katerimi bodisi za vnaprej prepreči nepravilnosti, ki jih na podlagi lastne ocene pričakuje, bodisi doseže poseg v že opravljen postopek ali v že sprejeto odločitev, ki ji nasprotuje. Vendar pa mora v svojih pisanjih ob črpanju teh institutov nastopati s pravno relevantnimi argumenti, katerih del ne morejo biti negativne vrednostne sodbe o posameznih sodnikih ali o določenem sodišču kot celoti.
razveza pogodb - učinki razvezane pogodbe - vzajemne izpolnitve - kondikcija - konkurenca denarne in nedenarne izpolnitve - nemožnost vrnitve v naravi - neupravičena pridobitev
V položaju reparacije vzajemnih izpolnitev, kjer si konkurirata nedenarna izpolnitev druge toženke, katere predmeta ni mogoče vrniti v naravi, na eni in denarna izpolnitev tožnika na drugi strani, je zavezanec za vrnitev tisti, čigar izpolnitev vrednostno ne dosega izpolnitve nasprotnika.
Premoženje, ki je prešlo z izpolnitvijo, ima lahko v pogodbi določeno vrednost le, kadar in dokler pogodba obstoji. Če ta (zaradi razveze ali kakšnega drugega vzroka) preneha ex tunc, ni razloga, da bi se vrednost izpolnjenega presojala glede na njeno vsebino.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da toženec ni poznal tožničine posrednice in ni soglašal s sklenitvijo navidezne kupoprodajne pogodbe, niti ni bil seznanjen, da naj bi ta pogodba prikrivala posojilno pogodbo, je pritrditi materialnopravnemu zaključku sodišč, da je bila med stranka veljavno sklenjena kupoprodajna pogodba.
Tožnica ni dokazala, da je s tožencem sklenila posojilno pogodbo, niti kakšen drug pravni posel. Njeno prepričanje oziroma pričakovanje, da »se bo prodajna pogodba v enem letu razveljavila« pa, četudi je bil to ključen nagib zaradi katerega je sklenila pogodbo, ne predstavlja pravno upoštevnega nagiba. Gre za razlog, ki je tožnico vodil k sklenitvi pogodbe, a ga je pridržala zase. Miselni pridržek pa na veljavnost pravnega posla že zaradi svoje narave ne more vplivati.
Odgovornost glavnega zavezanca po določbah CZ (1990) ni subsidiarna, saj je smisel njegovega vpisa v ECL ravno v tem, da jamči za primere, ko carinsko blago ni predano prevzemni carinarnici.
ZGO-1 člen 2, 2-12, 153. ZUS-1 člen 52, 59, 75, 85.
ukrep gradbenega inšpektorja
Na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbi 153. in 2. člena ZGO-1, ki v točki 12.2 določa, da neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi, da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, določenimi z njim.
dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe – prepozna dopolnitev predloga - odškodninski spor - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije, v katerem ni navedena oziroma ugotovljiva vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče kot takega zavrglo.
odpis carinskega dolga zaradi zastaranja - prenehanje pravnega interesa - zavrženje tožbe – stroški postopka
Ker je bil s sklepom prvostopenjskega upravnega organa carinski dolg po doplačilni odločbi odpisan zaradi zastaranja, je prenehal pravni interes tožeče stranke za tožbo v tem upravnem sporu.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - plodovi
Po stališču pravne teorije, ki ga je v večini sprejela tudi sodna praksa, tvorijo skupno premoženje zakoncev (naravni) plodovi posebnega premoženja zakonca, če so nastali z delom enega ali obeh zakoncev. Tu so mišljeni predvsem plodovi z njiv, sadovnjakov ali vinogradov (ki tvorijo posebno premoženje zakonca), ki jih obdelujeta oba zakonca.
revizija tožeče stranke – odpravljena odločba tožene stranke – pravni interes – zavrženje
Ker so v obravnavanem primeru odpravljene prav vse odločitve upravnih organov, ki so za tožnika neugodne, si z odločitvijo v reviziji svojega pravnega položaja ne more izboljšati.