odpis carinskega dolga zaradi zastaranja - prenehanje pravnega interesa - zavrženje tožbe – stroški postopka
Ker je bil s sklepom prvostopenjskega upravnega organa carinski dolg po doplačilni odločbi odpisan zaradi zastaranja, je prenehal pravni interes tožeče stranke za tožbo v tem upravnem sporu.
Nepravnomočna sodba v kazenskem postopku na presojo o hudi nehvaležnosti obdarjenca sama po sebi ne more imeti nikakršnega vpliva, saj avtomatizma med tem civilnopravnim standardom in obsodbo za kaznivo dejanje tudi ob eventualni pravnomočnosti sodbe ne bi bilo.
dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – obrazložitev pomena pravnega vprašanja
Predlog ne navaja ničesar konkretnega o zagotovitvi pravne varnosti o enotni uporabi prava ali o razvoju prava preko sodne prakse in ne pove, zakaj konkretno bi bila odločitev Vrhovnega sodišča o določenih spornih pravnih vprašanjih pomembna.
Če se v upravnem sporu postopek ustavi, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ker je vprašanje, kdo nosi stroške postopka v primeru ustavitve postopka v ZUS-1 izrecno urejeno, primerna uporaba ZPP ne pride v poštev.
ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 374, 374/2, 377. ZPPSL člen 171, 171/2.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - prenehanje pravdne stranke zaradi zaključka stečajnega postopka - izbris stranke iz sodnega registra - neobstoj pravnega naslednika stranke - zavrženje revizije
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora Vrhovno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka.
Revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Kadar revident svojega pravnega položaja, tudi če bi z revizijo uspel, ne more (več) izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.
Odgovornost glavnega zavezanca po določbah CZ (1990) ni subsidiarna, saj je smisel njegovega vpisa v ECL ravno v tem, da jamči za primere, ko carinsko blago ni predano prevzemni carinarnici.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – tožba, vložena zoper odločbo upravnega organa druge stopnje o zavrnitvi pritožbe
Ker je tožba vložena zoper akt, izdan na podlagi pravnega sredstva, ta pa v izreku ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, izpodbijani akt ni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 60. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/2-2.
skupno premoženje zakoncev - vrnitev posojila - delitev skupnega premoženja zakoncev - obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - solidarna odgovornost zakoncev za dolgove - kogentnost zakonskih določb - pravna narava notarskega zapisa
Zakonske določbe o solidarni odgovornosti zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem so kogentne narave; (pogodbene) stranke jih ne morejo izključiti - tudi po prenehanju zakonske zveze ne.
CZ (1976) člen 30b, 51. ZUP (1986) člen 249, 249-1, 270. ZUS-1 člen 85, 85/2, 107, 107/1, 107/2.
uvoz opreme tujega vlagatelja – nova dejstva in dokazi – obnova carinskega postopka – izvršljivost in dokončnost carinske odločbe – rok za izpolnitev obveznosti - zastaranje pravice do izterjave carine
Prvostopenjska odločba je postala izvršljiva, ko je bila tožniku vročena odločba tožene stranke, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba, s čimer je postala tudi dokončna. Rok za izpolnitev naloženih obveznosti je bil zato pravilno in zakonito vezan na dokončnost odločbe.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - nepremičnina v Sloveniji - tuje državljanstvo zakoncev - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - uporaba tujega prava za presojo zakonskih premoženjskih razmerij - razlaga pogodb po nemškem pravu - pogodba o razdelitvi skupnega premoženja - pogodbena volja strank
Tudi nemško pravo zakoncem dopušča pogodbeno urejanje premoženjskopravnih razmerij. Izražanja strank v pogodbi ni treba jemati dobesedno, marveč je treba ugotoviti resnično voljo strank. Kot dodatno se upošteva objektivni kriterij: vestnost v prometu. Ta aspekt pride v poštev, kadar je treba ugotoviti, kakšen smisel je dati pogodbeni izjavi, kakšen smisel je lahko videla v izjavi druga pogodbena stranka, kako jo je lahko naslovnik razumel, itd. (§ 133 in § 157 BGB).
Že iz samega izraza dodaten izhaja, da gre pri roku iz drugega odstavka 105. člena OZ za dopolnilni rok, ne pa za takšnega, v katerem bi dolžnik šele začel izpolnjevati svojo obveznost.
stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – iniciativni odbor krajanov
V obravnavanem primeru, ko nastopa kot tožeča stranka Iniciativni odbor krajanov in ne krajani sami, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča očitno, da z v tem upravnem sporu izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo poseženo v pravni položaj Iniciativnega odbora kot tožeče stranke. Tega v tožbi tožeča stranka niti ni zatrjevala. Skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora po ZUS-1 pa lahko v postopku upravnega spora kot tožeča stranka nastopa le tista (fizična ali pravna) oseba, ki varuje svoje pravice in pravne koristi, v katere poseže upravni akt.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZOdv člen 1, 1/3, 34a, 34b, 34č.
vložitev revizije po tujem odvetniku
Ker odvetnik iz Republike Makedonije, po katerem je tožeča stranka vložila revizijo, ni izkazal predpostavke (vpis v imenik odvetnikov), ki jo določa Zakon o odvetništvu, da bi lahko kot tuj odvetnik zastopal stranke pred sodišči v RS, je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima.
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – pravica do svobode izražanja
Stranka, ki s potekom ali (in) izidom postopka ni zadovoljna, ima na razpolago več institutov, s katerimi bodisi za vnaprej prepreči nepravilnosti, ki jih na podlagi lastne ocene pričakuje, bodisi doseže poseg v že opravljen postopek ali v že sprejeto odločitev, ki ji nasprotuje. Vendar pa mora v svojih pisanjih ob črpanju teh institutov nastopati s pravno relevantnimi argumenti, katerih del ne morejo biti negativne vrednostne sodbe o posameznih sodnikih ali o določenem sodišču kot celoti.
dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe – prepozna dopolnitev predloga - odškodninski spor - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije, v katerem ni navedena oziroma ugotovljiva vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče kot takega zavrglo.
ZUP člen 87, 87/3, 87/4. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1.
prepozna tožba – štetje roka
Na začetek in na tek roka za vložitev tožbe ne vplivajo sobote, nedelje ter prazniki in drugi dela prosti dnevi, ki jih določa zakon. Zakonski rok na tak dan ne more le poteči, vsekakor pa nemoteno teče tudi na dan upora proti okupatorju (27. april) in na praznik dela (1. in 2. maj).
skupno premoženje zakoncev - pridobitev skupnega premoženja zakoncev - razveza zakonske zveze - prenehanje življenjske skupnosti zakoncev pred razvezo zakonske zveze - nakup stanovanja - določitev deležev na skupnem premoženju - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - posebno premoženje zakonca - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga tožbe - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje revizije
Kljub obstoju zakonske zveze skupno premoženje zakoncev ne more nastati, če je prišlo že pred razvezo zakonske zveze med zakoncema do prenehanja življenjske skupnosti.
Stanovanje, kupljeno v času zakonske zveze, predstavlja posebno premoženje zakonca, kadar ta v njegov nakup vloži svoje osebno premoženje, bodisi premoženje, ki ga je prinesel v zakon, bodisi premoženje, ki ga je dobil v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom (prim. prvi odstavek 51. člena ZZZDR).
Stanovanje predstavlja skupno premoženje zakoncev, zato pravno ni odločilno, kdo od zakoncev je fizično prispeval denar za plačilo pologa in obrokov kupnine. Obveznost plačila kupnine za stanovanje, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev, je namreč obveznost, nastala v zvezi s skupnim premoženjem, zakonca pa zanjo odgovarjata nerazdelno (drugi odstavek 56. člena ZZZDR).
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – prispevek zakonca – posebno premoženje zakonca – najemn in odplačevanje posojila za nakup nepremičnine
Po 51. členu ZZZDR je
premoženje,
ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno
skupno premoženje.
Le
premoženje,
ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ali ga npr. podeduje, dobi kot darilo ipd., ostane njegova last. Ker nepremičnina ni bila kupljena s posebnim premoženjem pravdnih strank, temveč v večini s posojili, pridobljenimi v času trajanja zakonske zveze, spada v njuno
skupno premoženje
. Pri tem pa ni pomembno, ali sta kredite najela skupaj, vsak posebej, ali to, kateri od njiju in kdaj jih je odplačeval.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - plodovi
Po stališču pravne teorije, ki ga je v večini sprejela tudi sodna praksa, tvorijo skupno premoženje zakoncev (naravni) plodovi posebnega premoženja zakonca, če so nastali z delom enega ali obeh zakoncev. Tu so mišljeni predvsem plodovi z njiv, sadovnjakov ali vinogradov (ki tvorijo posebno premoženje zakonca), ki jih obdelujeta oba zakonca.