neupravičena pridobitev – pojem nepremičnine – načelo povezanosti zemljišča in objekta
Sporna kapelica – zgolj zgradba, brez zemljišča – ni mogla biti samostojen predmet stvarnih pravic oziroma stvarnopravnih razpolaganj.
Tožnica ni dokazala ne svojega prikrajšanja ne tega, da je toženka karkoli prejela brez pravnega temelja – pri izplačilu odškodnine za porušeno kapelico torej ni prišlo do neutemeljenega premika premoženja v korist toženke (oziroma ta ni obogatena) na račun tožnice.
Prokura kot splošno pooblastilo za opravljanje vseh (materialnopravnih in procesnopravnih) dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin) vsebuje upravičenje tako za opravljanje procesnih dejanj v pravdnem postopku kot za zastopanje družbe pri podelitvi (procesnega) pooblastila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstvo med sodnico pristojnega sodišča in zakonitim zastopnikom stranke v postopku - manjše sodišče
Okoliščina, da je zastopnik tožene stranke zakonec sodnice pristojnega sodišča, je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj gre za manjše sodišče.
ZOR člen 299, 299/1, 377, 377/1, 377/2. ZZVZZ člen 23, 86, 86/1, 90, 91.
zahteva za varstvo zakonitosti - zastaranje odškodninskega zahtevka - obsodilna kazenska sodba - pretrganje zastaranja, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - stroški zdravljenja - pojem oškodovanca - vzročna zveza
V okvir besedne zveze „škoda povzročena s kaznivim dejanjem“ iz prvega odstavka 377. člena ZOR se umesti tudi škode, do povrnitve katere je ZZZS upravičen po določbah ZZVZZ (86. in 91. člen ZZVZZ), če je bila poškodba zavarovanca ZZZS povzročena s kaznivim dejanjem.
ZIL-1 člen 120, 120/1, 136, 136/1. ZIL člen 90, 90/1, 91, 91/3.
postopek razveljavitve mednarodne znamke zaradi neuporabe – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - sprememba zakona – izdaja ugotovitvene odločbe s strani Urada za intelektualno lastnino
Vprašanje uporabe novega ali starega zakona v postopkih razveljavitve znamke je odvisno od tega, ali je imela stranka v postopku pred sodiščem možnost spremeniti tožbo tako, da bi jo uskladila s spremenjenim režimom novega ZIL-1. Če te možnosti ni imela, je treba postopek pred Uradom zaključiti po predpisih, po katerih se je postopek začel. Stranki zaradi spremembe zakonodaje ni mogoče odreči izvršitve sodbe, na izdajo katere so bile pred tem vezane določene pravne posledice in za katere se je stranka upravičeno zanesla, da jih bo lahko dosegla.
ZPP člen 24, 25/2, 69, 106, 106-5. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti
V obravnavanem primeru se je dolžnik v ugovoru skliceval na dogovor o krajevni pristojnosti in pogodbo z omenjenim dogovorom tudi priložil ugovoru. Zato je treba določiti krajevno pristojnost sodišča po 69. členu ZPP.
Ker tožeča stranka s tožbo zahteva, naj sodišče toženi stranki naloži sklenitev dveh pogodb za različno obdobje, imata (premoženjska) tožbena zahtevka različno dejansko podlago.
Revizijskih trditev o obstoju pravnega interesa ni mogoče presojati z gledišča morebitne (pretekle) abstraktne možnosti tožeče stranke, da bi v primeru zanjo ugodnih arbitražnih odločb sama s toženo stranko sklenila pogodbi o izvajanju določenih zdravstvenih storitev. Presoja o obstoju pravnega interesa namreč vselej temelji na odgovoru na vprašanje, v čem je konkretna pravna korist tožeče stranke za uveljavljeno pravno varstvo.
ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 6, 6/2.
pravočasno plačilo sodne takse za revizijo – plačilo na podračun nepristojnega sodišča – umik revizije
Šteje se, da je sodna taksa za revizijo po nalogu za plačilo sodne takse pravočasno plačana le, če je plačana na način, kot je določen v nalogu za plačilo sodne takse.
Četrti odstavek 141. člena ZOR določa, da lahko oškodovanec zahtevek po tretjem odstavku istega člena vloži v petih letih od sklenitve pogodbe. Gre za materialni prekluzivni rok za uveljavljanje tožbenega zahtevka, na katerega sodišče, tudi revizijsko (371. člen ZPP), pazi po uradni dolžnosti in ki ga je tožnik zamudil. Tožnik je z zamudo navedenega roka izgubil samo pravico iz tretjega odstavka 141. člena ZOR.
Spričo oddaljenosti vzroka od škode posrednih oškodovancev, je slednjim priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo le v okviru 201. člena ZOR. Tožnica, ki je posredna oškodovanka, ne uveljavlja odškodnine za tako nepremoženjsko škodo, zato njen zahtevek ni utemeljen.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-7.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD
Opis dejanj v izreku sodbe, da sta obsojenca „prvoobtoženemu in ostalim članom tolpe nudila vso pomoč in podporo in s celotnim svojim delovanjem manifestirala svojo pripadnost oboroženi tolpi, ki je imela za cilj izvrševanje kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo in kot podpornika nudila članom tolpe vsestransko možno pomoč in podporo“ ne vsebuje nobene konkretizacije trditve, da sta obsojenca pri dejanjih zasledovala cilj, naveden v 2. členu ZKND, niti iz opisa ne izhaja očitek nobene izmed izvršitvenih oblik iz 7. točke 3. člena ZKND.
URS člen 8, 26. ZVPSBNO člen 25. ZOR člen 155, 200, 201, 202, 203. OZ člen 132, 179, 180, 181, 182. ZPP člen 359, 377, 384, 384/1.
odgovornost države – povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravno priznana škoda – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v določbah OZ oziroma ZOR ni pravno priznana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004926
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – splošna pravila za odmero kazni – zakonski znak kaznivega dejanja – kvalifikatorna okoliščina – obteževalna okoliščina
Ker je obsojenec s kaznivim dejanjem oškodovanca oškodoval za pretežni del njunega premoženja ter jima povzročil premoženjsko škodo v znesku, ki za več kot deset krat presega znesek, ki opredeljuje veliko premoženjsko korist oziroma škodo, je sodišče kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni obsojencu utemeljeno upoštevalo, da si je s kaznivim dejanjem pridobil veliko premoženjsko korist.
ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 15a, 15a/4, 202, 204, 204/1, 204/2, 204/3. ZDDPO člen 9, 11, 12, 12/1, 12/2, 32. Slovenski računovodski standardi SRS (1993) standard 3-6, 3-7, 3-13, 21-9. URS člen 2, 155. ZUS člen 14. ZGD člen 521.
davek od dobička pravnih oseb – povečanje finančne naložbe – odvisna družba – dividenda – kapitalska metoda – dobiček odvisne družbe – delitev dobička – nastanek poslovnega dogodka – revalorizacija – davčno priznani odhodki – dolgoročno posojilo – nedopustna novota – davčna olajšava – investicija – prenos davčnih olajšav - pripojitev – končni obračun – pravno nasledstvo
Pri vrednotenju dolgoročnih finančnih naložb po kapitalski metodi se dobiček, ugotovljen pri odvisni družbi, prišteva med prihodke iz povečanja naložbe pri matični družbi v letu, ko odvisna družba ugotovi dobiček.
Davčnih olajšav pripojenih družb ne more uveljavljati prevzemna družba v svojem obračunu, ampak morajo biti upoštevane najkasneje v končnem obračunu prevzete družbe.
Za izpodbijanje neodplačnih pravnih dejanj se ne zahteva, da bi prejemnik koristi – toženka kakorkoli vedela ali morala vedeti za možnost oškodovanja upnikov. Za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča, da upnik dokaže obstoj neodplačnega dejanja, tožena stranka pa se lahko brani le z dokazom, da dolžnik ni vedel oziroma mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja.
odgovor na tožbo - obrazloženost odgovora na tožbo
Prvi toženec je v laičnem odgovoru na tožbo navedel, da se „pritožuje na tožbo“, ker „ni nič kriv“. Najbrž je smatral, da takšen odgovor zadostuje že zato, ker je bil pred tem v kazenskem postopku oproščen enakega očitka (poškodovanja tožnika). Po presoji revizijskega sodišča je v takšnih okoliščinah odgovor na tožbo prvega toženca obrazložen. Iz njega namreč jasno izhaja, da prvi toženec tožbenemu zahtevku nasprotuje in to v celoti.