dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev pomena pravnih vprašanj – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tožnica v predlogu ni natančno in konkretno opredelila spornega pravnega vprašanja in navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, predlog ni popoln.
ZOR člen 154. ZJC člen 5, 5/1, 8, 8/1. ZGJS člen 53. ZPP člen 380, 380/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (1998) člen 2, 7, 8, 14. Uredba o načinu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest (1998) člen 4.
pasivna legitimacija - vzdrževanje cestnih površin v zimskih razmerah - poledenelo cestišče - koncesija - odgovornost upravljalca javnih cest - gospodasrke javne službe - zakonito poroštvo koncedenta
Stališče sodišča druge stopnje, da zgolj položaj oziroma vloga prvotoženke kot upravljavca državnih cest ne more biti podlaga za sklep o kakršnikoli njeni odgovornosti, je glede na zakonito poroštvo koncedenta za obveznosti koncesionarja, določeno v 53. členu Zakona o gospodarskih javnih službah, materialnopravno zmotno.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - odpoved najemne pogodbe za službeno stanovanje - službeno stanovanje - stanovanje na trgu - status le določenim osebam dostopnega stanovanja, oddanega z javnim razpisom
Ker so glede vprašanja, navedenega v predlogu za dopustitev revizije, podane zakonske predpostavke, je Vrhovno sodišče revizijo v predlaganem obsegu dopustilo.
ukrep tržnega inšpektorja - pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti v društvu – prepoved opravljanja dejavnosti
Da morajo biti za opravljanje gostinske dejavnosti podani pogoji, ki jih določa ZGos, je iz ZGos jasno. Da pa obravnavano društvo opravlja gostinsko dejavnost kot pridobitno dejavnost, torej ne le za člane društva, pa izhaja tudi iz drugih ugotovitev inšpektorja (to je iz dejstva, da ima objavljen cenik, ki ga, kolikor bi držale izjave članov društva, da člani društva hrano in pijačo prinesejo s seboj, ne bi potrebovali; velika količina zalog pijač, ki jo, če pijačo člani prinesejo s seboj, ne bi potrebovali), ki izhajajo iz njegovega zapisnika, ki ga je predstavnik društva podpisal brez ugovorov.
neplačilo sodne takse za tožbo – ustavitev postopka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog – odsotnost stranke
Opravičen vzrok za zamudo roka za opravo kakšnega dejanja v postopku so lahko le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi, to pa ni dalj časa trajajoča odsotnost stranke in posledično njena nezmožnost komuniciranja z odvetnikom.
Kadar je izvršitveno dejanje nasilništva storjeno na javnem kraju in je zaradi tega prišlo do posledic, kot so občutek ogroženosti, zgražanja ali prestrašenosti pri vsaj še eni osebi poleg oškodovanca ali pri dveh ali več oškodovancih, je treba šteti, da so te posledice nastale v javnosti.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173. ZVJS člen 3, 3/1-2, 7, 7/3. ZPP člen 39, 41, 41/2, 267, 267/2, 377.
smučarska nesreča – odgovornost ustanovitelja šole – odgovornost šole – odgovornost upravljalca smučišča – športni dan – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarno mesto – rob smučarske proge – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Smučanje je športna dejavnost, ki je kot mnoge druge dejavnosti povezana z določeno nevarnostjo, saj je njegovo bistvo gibanje po zasneženem terenu in z večjo hitrostjo od običajne hoje. Vendar taka običajna nevarnost ne utemeljuje objektivne odgovornosti upravljalca smučišča, saj javno smučišče ni nevarna stvar v pomenu 173. člena ZOR, upravljanje javnega smučišča pa tudi ne nevarna dejavnost v pomenu iste zakonske določbe. Upravljalec smučišča pa lahko odgovarja krivdno, če mu je mogoče očitati nedopustno ravnanje pri upravljanju smučišča, npr. opustitev potrebnega zavarovanja nevarnih mest na smučišču.
Povsem običajno je, da zemljišče izven smučarske proge oziroma njenega roba ni v isti ravnini kot sporna proga, da ima torej drugačen naklon ter da so na njem skale in drevje, vendar to samo po sebi ne zadostuje za napolnitev pravnega standarda nevarnega mesta v pomenu navedene zakonske določbe. Gre torej za običajno, normalno tveganje pri smučanju, ki tudi spada v riziko samega smučarja. Zato tožnik ne more uspeti s stališčem, da bi moral biti rob povezovalne poti zavarovan z zaščitno ograjo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - očitki pooblaščencu nasprotne stranke - sorodstveno razmerje pooblaščenca s predsednikom sodišča
Ni povsem jasno, na kaj meri toženec s trditvami o drugačnem in večjem interesu tožnikovega pooblaščenca za izid te pravde spričo opisanih „kapitalskih povezav“, ki v nobenem primeru ne morejo biti razlog za kakršnokoli oporečnost mandatnega razmerja med tožnikom in njegovim pooblaščenim odvetnikom, v katero bi lahko toženec pravno upoštevno sploh posegal, in tudi ne ovira za tožnikovo zastopanje po istem odvetniku morebiti pred drugim (delegiranim) stvarno pristojnim sodiščem. Sicer pa je interes odvetnika za izid pravde, v kateri je kot stranka udeležen njegov klient, temeljno poslanstvo dejavnosti, s katero se poklicno ukvarja.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pretrganje vzročne zveze - protispisnost – prekoračitev obtožbe
Sodišče (ki v opis kaznivega dejanja in njegovo pravno opredelitev ni posegalo) z ugotavljanjem in presojo okoliščine, ki ni bila navedena v obrazložitvi obtožnice, ugotovljena pa je bila na glavni obravnavi, ni prekoračilo obtožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Dejstvo, da je predmet tožbe postopanje Okrajnega sodišča na Jesenicah, bi moglo negativno vplivati na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti tega sodišča pri odločanju o obravnavani tožbi.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnino – nov predmet izvršbe
Ker nepremičnina, ki jo kot predmet izvršbe predlaga upnica, leži na območju Okrajnega sodišča v Brežicah, je za odločanje o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo krajevno pristojno Okrajno sodišče v Brežicah.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005030
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 256, 256/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ponarejanje listin
Za obstoj kaznivega dejanja ponarejanja listin zadošča vedenje storilca, da je listina katero uporabi predrugačena in ni potrebno, da bi mu morale biti znane vse podrobnosti (v konkretnem primeru dejstvo, da se žig Carinske uprave Republike Slovenije, ki je bil odtisnjen na obravnavanem obrazcu, ni več uporabljal).
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - deleži na skupnem premoženju - obstoj izvenzakonske skupnosti – predhodno vprašanje
O obstoju zunajzakonske skupnosti se po drugem odstavku 12. člena ZZZDR in sodni praksi vedno odloča le kot o predhodnem vprašanju (zunajzakonska skupnost namreč ne pomeni „pravnega razmerja“, temveč „dejansko razmerje“, katerega nastanek oziroma prenehanje nista odvisna od obličnosti zahtev, formalnih potrdil), zato samostojni tožbeni zahtevki o njenem obstoju niso dopuščeni.
Nižji sodišči sta pri presoji obsega in deležev na skupnem premoženju pravilno upoštevali spremembo vrednosti nepremičnine v času trajanja zunajzakonske skupnosti, ki je ne gre enačiti s samo vrednostjo vlaganj v nepremičnino.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42. ZPP člen 11. ZST-1 člen 39. ZST člen 4, 4/2-1, 14, 14/1.
sodne takse – pravna oseba kot taksni zavezanec – oprostitev plačila sodnih taks – učinkovanje taksne oprostitve
Ker je tožeča stranka predloge za oprostitev taks za sodbe podala šele po nastanku taksnih obveznosti (hkrati z ugovori zoper naloge za plačilo taks za sodbe), torej tudi po določbah ZST ni bila upravičena do predlaganih taksnih oprostitev.
Ker potni nalogi in obračuni potnih stroškov niso bili sestavljeni v skladu s predpisi, to niso verodostojne listine in stroški utemeljeno niso bili davčno priznani.
ZKP člen 372, 372-1. KZ (1951) člen 169, 169/1, 308, 308/1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper javni red in pravni promet – zakonski znaki kaznivega dejanja – javna listina – potni nalog – kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime
Listina, ki jo izda gospodarska organizacija pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ni javna listine, če ni bila izdana pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ki pomeni tudi opravljanje neke javne službe.
lastninska pravica – prodaja stečajnega dolžnika – pravica uporabe
Z zgraditvijo objekta je tožnik na omenjeni parceli pridobil pravico uporabe in na podlagi 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti tudi lastninsko pravico. To pomeni, da v času začetka stečajnega postopka o lastninski pravici še ni bilo mogoče govoriti, temveč le o pravica uporabe. Le-ta pa se je kasneje transformirala v lastninsko pravico.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev pravnega vprašanja - obrazložitev pomena pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tožnica v predlogu ni natančno in konkretno opredelila spornega pravnega vprašanja in navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, predlog ni popoln.