ZUS-1 člen 22, 22/1, 42. ZPP člen 11. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/1, 12/2, 12/3.
sodne takse – pravna oseba kot taksni zavezanec – oprostitev plačila sodnih taks
Tako premoženjsko, finančno (bilančni dobiček in čisti poslovni izid) kot likvidnostno stanje (po lastni izjavi je v zadnjih treh mesecih na transakcijski račun prejela prilive) kaže na to, da je tožeča stranka sposobna zagotoviti sredstva za plačilo taks ter da njena dejavnost ne bo ogrožena, če bo ta sredstva zagotovila takoj v celotnem znesku.
referendum – zavod kot pobudnik – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice za stranko – zavrženje revizije
Pravna vprašanja, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, in pravna vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila, niso pomembna pravna vprašanja po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita – začasna omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca
Razlog za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti je podan, saj tožnik ustrezne listine, s katero bi dokazoval istovetnost, ni predložil, po lastni izjavi pa se je najprej celo predstavljal za drugo osebo in šele kasneje naj bi navedel prave podatke.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZOR člen 154, 156, 156/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu - poklicna bolezen
Revizija se dopusti glede vprašanja ustreznosti uporabe določbe tretjega odstavka 156. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) kot materialnopravne podlage za presojo obstoja odškodninske obveznosti tožene stranke za škodo kot posledico poklicne bolezni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012258
ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 9, 40, 150, 150/1.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninska pravica na polovici stanovanja - vknjižba lastninske pravice - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pripoznava zahtevka - načelo pravnega prednika
Če je tožena stranka hkrati tudi zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, v primeru izvirne pridobitve lastninske pravice zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potreben; če pa je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine tretja oseba, je zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine upravičen zaradi načela pravnega prednika, ki je uzakonjen v drugem odstavku 9. člena ZZK-1 in s katerim se zagotavlja tudi učinkovitost pridobljenih pravic.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora – nedovoljen poseg v prostor – pravnomočno ugotovljen poseg v prostor – izpodbijanje pravnomočne ugotovitve
Po določbi petega odstavka 157. člena ZGO-1 mora inšpekcijski zavezanec plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi upravne odločbe, ki jo izda pristojni organ po uradni dolžnosti, kadar v postopku izdaje ustreznega upravnega dovoljenja ugotovi določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo o inšpekcijskem ukrepu.
ZUS-1 člen 45, 51, 51/2, 64, 64/3, 64/4, 75, 75/4, 83, 83/3, 84. ZUS člen 25, 25/1, 44, 44/1, 72, 72/4. ZPP člen 105. ZDavP člen 20, 20/1, 96, 96/1. ZPD člen 3, 20, 20/1, 22, 22/2, 60, 60/1, 62, 62/1. ZUP člen 281, 281/1.
prometni davek – davek od prometa storitev – zastaranje odmere prometnega davka – zavezanec za davek od prometa storitev - prejemnik storitev – storitev opravi tuja pravna oseba - sklicevanje na tožbene navedbe v reviziji – glavna obravnava – nedovoljena revizija tožene stranke
Revizija je izredno pravno sredstvo, zato mora revident svoje navedbe specificirati in se ne more sklicevati na svoje tožbene navedbe.
Neoprava glavne obravnave predstavlja bistveno kršitev določb postopka le, če vpliva na odločitev o zadevi.
Pripravljalni postopek po ZUS ni obvezen stadij postopka, zato njegova neoprava ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka.
Odmera davka ne more zastarati tekom sodnega postopka.
Če so storitve pri slovenskem davčnem zavezancu za prometni davek opravljale tuje pravne osebe, ki niso bile davčni zavezanci za ta davek, je moral davek od prometa storitev plačati slovenski davčni zavezanec.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2-14, 370, 370/3, 372.
skupno premoženje zakoncev – upravljanje skupnega premoženja - odsvojitev stvari iz skupnega premoženja brez soglasja zakonca – pasivna legitimacija dedinje
Glede na ugotovitev, da je tožničin nekdanji mož odsvojil stanovanje, ki je bilo v skupni lasti njega in tožnice, ne da bi tožnica v to razpolaganje privolila, je zahtevek za plačilo vrednosti odtujenega deleža, naslovljen na toženko, ki je kot dedinja vstopila v procesni položaj tožničinega pokojnega nekdanjega moža, utemeljen.
davek od dobička pravnih oseb – zaslišanje stranke – dopolnitev pritožbe - odhodki
Ob ugotovitvi, da najeti kredit ni bil namenjen za opravljanje dejavnosti tožeče stranke, da se tožeča stranka ni ukvarjala s trgovino na debelo s kmetijskimi stroji, da je tožeča stranka najela kredit, ki je bil nakazan direktno drugi pravni osebi kot plačilo blaga, da je najela blagovni kredit in imela s tem stroške provizije za to, da je na ta način plačala nekaj, kar ni nikoli prejela zase, da blago ni bilo dobavljeno v letu 1999 in niti v letu 2000, provizije za najetje blagovnega kredita ni mogoče šteti za odhodek, ki bi bil neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja dejavnosti oziroma bi predstavljal neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/2. ZDavP člen 39, 39/1.
davek od dohodkov iz dejavnosti – dvojna obdavčitev – ocena davčne osnove
Kadar napovedani prihodki niso sorazmerni napovedanim odhodkom, ter prihodki niso knjiženi sta izpolnjena pogoja za oceno davčne osnove na podlagi tretje in četrte alineje prvega odstavka 39. člena ZDavP.
ZDavP-1 člen 58, 58/2, 59, 59/2, 127, 127/1, 142, 142/5. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 75, 75/2, 75/3.
davčna izvršba - zastaranje
Sklep o davčni izvršbi je bil izdan znotraj zastaralnega roka iz 58. oziroma 59. člena ZDavP-1, sam izvršilni naslov (in zastaranje odmere davka) pa ne more biti predmet tega upravnega spora.
dovoljenost revizije – sosporništvo v odškodninskem sporu - kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ker tožeča stranka ni opredelila, kolikšen del odškodninske obveznosti odpade na posameznega od tožencev, je ob navadnem sosporništvu med njimi mogoče sklepati, da vsak od njih odgovarja za 1/3 nastale škode in da je torej vsak od njih dolžan tožeči stranki (tožnikoma) plačati 1/3 ugotovljene škode.
ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini – zastaranje stvarnopravnega zahtevka
Tožbeni zahtevek se glasi na ugotovitev, da je tožnik izključni lastnik spornih nepremičnin. Postavljen je bil v skladu z izjavo, ki jo je tožnik dal v zapuščinskem postopku, da namreč te nepremičnine ne spadajo v zapuščino, ker mu jih je zapustnica podarila. Gre torej za zahtevek stvarnopravne, lastninske narave, na katerega se zastaralni roki ne nanašajo.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prisilna izvršba s posredno prisilitvijo – plačilo denarne kazni
V primeru sklepa, ki ga na podlagi 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP izda organ, pristojen za upravno izvršbo, ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Izpodbijani sklep tudi ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje – medsebojna odvisnost zahtevkov dveh tožnikov – predkupna pravica na nepremičnini – dopuščena revizija
Zaradi medsebojne odvisnosti tožbenih zahtevkov dveh predkupnih upravičencev je lahko izpodbijana odločitev pritožbenega sodišča v novem sojenju, da prva tožnica glede še litispendentnega dela svojega tožbenega zahtevka ne bo imela učinkovitega sodnega varstva.
davek na dodano vrednost – zamudne obresti – odbitek vstopnega DDV – stek pogojev
Če se blago ali storitev prejme v enem, račun oziroma carinska deklaracija pa v drugem davčnem obdobju, se vstopni DDV odbije v tistem davčnem obdobju, v katerem sta izpolnjena oba pogoja.
Razmejitev med nepremoženjsko škodo „lastnega izvora“ in nepremoženjsko škodo „zunanjega izvora“ (z nanjo navezujočim se pojmom tako imenovanega posrednega oškodovanca), ki je izhodišče za sklep pritožbenega sodišča o „pravni nepriznanosti“ tožničine škode, ima pravno teoretično oporo pravzaprav v ustreznem pojmovanju vprašanja vzročne zveze – namreč relevantnosti vzroka tožničine škode glede na njegovo oddaljenost. V odškodninskopravni sodni praksi se je resda že udomačil pojem tako imenovane „lastne škode“ kot (praviloma) edine pravno priznane škode. Vendar nima nobenega razlikovalnega pomena v razmerju med neposrednim in posrednim oškodovancem: oba praviloma zatrjujeta lastno škodo, na primer lastne duševne bolečine ali lastni strah (bodisi za svojo usodo ali za usodo drugega). S tega vidika je za odgovor na vprašanje tožničine upravičenosti do odškodnine zato pomembna določba 201. člena ZOR, s katero je domet škodnega dejstva kot pravno še upoštevnega vzroka tako imenovanemu posrednemu oškodovancu nastale škode natančno zamejničen: a) z objektivnim kriterijem glede na vrsto oziroma katastrofalnost škode (le smrt ali posebno težka invalidnost) in b) s subjektivnim kriterijem (z omejitvijo oseb, ki sodijo v zaprt krog upravičencev). Ker v danem primeru kriterij pod a) ni uresničen (ni bil niti zatrjevan), je izpodbijana pravnomočna odločitev o zavrnitvi tožničinega zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo že iz tega razloga materialnopravno pravilna.