Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 6, 6/1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 85, 85/2, 92, 107. ZPP člen 339, 339/2-14.
postopek dodelitve neprofitnega stanovanja v najem – prednostni upravičenec – izpodbijanje dokaznega postopka v reviziji
Prosilec za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem mora predložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju kriterijev za prednostno obravnavanje pri dodelitvi.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - različna dejanska podlaga tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker je do premika premoženja oziroma do povzročitve škode po tožbenih trditvah prišlo na podlagi različnih dejanskih stanj, nobeden od zahtevkov iz posamezne dejanske podlage pa ne presega 1.000.000 SIT, revizija ni dovoljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004941
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4, 372-5, 420, 420/2. KZ člen 41.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotja v razlogih sodbe – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji - odmera kazni – obteževalne okoliščine
S tem, ko je sodišče pri izbiri kazenske sankcije obsojencu (ki je s svojim ravnanjem udejanil zakonske znake kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po treh kriterijih, naštetih v določbi prvega odstavka 134. člena KZ) upoštevalo posledice, ki so zaradi njegovega ravnanja nastale oškodovancu, teže poškodb, kot zakonskega znaka kaznivega dejanja, ni štelo za obteževalno okoliščino.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 152, 158, 158/2. ZUS-1 člen 92, 107.
ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Tožnika bi morala za gradnjo objekta, ki ne sodi med enostavne objekte, pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tega nista storila, gre za nelegalno gradnjo in jima je gradbeni inšpektor pravilno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1.
ZOR člen 18, 18/2, 154, 154/1, 158, 174. ZPP člen 339, 339/2-8. ZOro člen 3, 3-6, 17, 19, 20.
krivdna odgovornost države - skrbnost dobrega strokovnjaka – pištola kot darilo za zasluge – osebnostne lastnosti obdarjenca bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – možnost obravnavanja pred sodiščem
Dejstvo, da je toženka-država smela podariti pištolo za zasluge, še ne pomeni, da jo je lahko podarila komurkoli.
Pravila o krivdni odškodninski odgovornosti od toženke zahtevajo, da je pri podaritvi pištole ravnala z vso potrebno skrbnostjo, to je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Toženka je izpolnila ta standard, če se je na ustrezen način prepričala, da pištolo podarja duševno uravnovešeni osebi. Odgovornosti pa bi se rešila tudi, če bi izkazala, da kljub ravnanju z vso dolžno skrbnostjo ne bi mogla ugotoviti okoliščin, zaradi katerih orožja ne bi smela podariti A.
Pritožbeno sodišče je dejanske okoliščine, na podlagi katerih je presodilo o toženkini skrbnosti, ugotavljalo brez opravljene obravnave, in sicer tako, tako da jih je povzelo iz revizijske sodbe v zadevi kjer je toženko na podlagi istega škodnega dogodka tožil drugi oškodovanec Z. S. Tožniku, ki v navedeni pravdni zadevi ni sodeloval, je bila s tem v pritožbenem postopku odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
Ker tožnik ni plačal sodne takse za predlog za dopustitev revizije, odločitev o kasneje vloženem predlogu za oprostitev oziroma za obročno plačilo taks pa na navedeno taksno obveznost ne more vplivati, se šteje, da je predlog umaknjen.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče pravilno razmejilo krivdo pravdnih strank v razmerju 30% na strani tožnika in 70% na strani toženca. Toženec je ne samo verbalno izzval tožnika, temveč je skočil proti njemu in zamahnil s kosom lesa. S tem je začel fizični obračun, zato je njegov del krivde večji od tožnikovega. Tožnik je bil sicer tisti, ki je nato v jezi udaril toženca, vendar v tem ravnanju prevladujejo znaki obrambe pred protipravnim (fizičnim) napadom.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zgolj obljuba obdolženca, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj in obžalovanje storjenih dejanj, pri oceni o obstoju pogojev za odreditev pripora ne moreta prevladati nad ostalimi ugotovljenimi okoliščinami, ki kažejo na njegovo izrazito ponovitveno nevarnost.
Ker je bilo ugotovljeno, da sta revidenta z nadstrešnico posegla v prostor v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbo, saj je bil inšpekcijski ukrep zakonit.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004953
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 335, 443, 443/2. KZ člen 146, 146/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
kršitev kazenskega zakona - dokazni postopek - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - grdo ravnanje - pristranskost
Črtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja iz KZ-1 ne predstavlja dekriminacije takšnega ravnanja, temveč je prišlo do združitve kaznivih dejanj v eno, pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti do združitve ogrožanja in grdega ravnanja.
Tristranski pravni posel, sklenjen 14. 9. 1993, je factoring posel. Vsebuje elemente kupoprodajne pogodbe, pogodbe o odstopu terjatve in kreditne pogodbe. Toženec je pri sklenitvi tristranske pogodbe aktivno sodeloval, saj se je z njeno vsebino s podpisom na pogodbi o odstopu terjatve strinjal. Svojo zavezo, da bo redno mesečno plačeval zapadle obroke, je podal tožeči stranki, ki je prevzela terjatev iz kreditne pogodbe. Ker svojih obveznosti ni izpolnjeval v skladu s pogodbo, je tožeča stranka torej legitimirana, da od njega s tožbo zahteva izplačilo zapadle glavnice s pogodbenimi in zamudnimi obrestmi.
ZUS-1 člen 76, 82, 104, 105. ZUS člen 34, 34/1-4. ZUP člen 259, 259/1, 281, 281/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe – sklep o odpravi upravnega akta – vrnitev v ponovni postopek – opredeljevanje do vsebinskih ugovorov pri procesnih sklepih po ZUS
Tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo drugostopenjskega upravnega organa, s katerim je ta odpravil prvostopenjski upravni akt in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.
ZDavP člen 20, 20/1, 96, 96/1, 112. ZPD člen 4, 5, 5/1, 5/2, 6, 6/1, 7, 7/1, 24, 24/1, 55, 55/3, 60, 60/1, 62, 62/1. ZDP člen 14, 14/2, 14/4. ZAPPNI člen 49, 49/1, 49/2, 49/3. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 4, 11, 21.
prometni davek – davek od prometa blaga in od prometa storitev – davek od dobička pravnih oseb – ocena davčne osnove - prihodki in odhodki – zastaranje davka – neposredni strošek blaga – tečajne razlike – pogojna davčna oprostitev – dvojna obdavčitev – kalo – vodenje evidenc – verodostojna listina – opis poslovnega dogodka – poslovno potrebni stroški – potni stroški – glavna obravnava
Pri cenitvi davčne osnove mora davčni organ načeloma upoštevati prihodke in odhodke, če pa upošteva zgolj prihodke, mora pojasniti razloge za svojo odločitev.
V reviziji se revident ne more z uspehom sklicevati na tožbene navedbe, ampak mora svoje revizijske navedbe konkretizirati. Ko se revident sklicuje, da je odločitev v nasprotju z listinsko dokumentacijo, mora konkretno navesti listine in se ne more pavšalno sklicevati na listine, ki se nahajajo v spisu.
Del nabavne cene so samo neposredni stroški, ki morajo biti vračunani v ceno posameznega artikla.
Za pogojno oprostitev davka od prometa blaga morajo biti izpolnjeni vsebinski in formalni pogoji.
Da se določena listina šteje za verodostojno knjigovodsko listino, mora biti na njej opis poslovnega dogodka takšen, da je moč iz njega preveriti poslovno potrebnost stroškov.
davek od dohodkov iz premoženja – boniteta – uporaba službenega vozila v privatne namene
V primeru, ko je izplačevalec dohodkov iz premoženja pravna oseba, ta dohodek za zavezanca obračuna in plača. Uporaba službenega vozila v zasebne namene je boniteta, ki se všteva v osnovo za obračun davkov od osebnih dohodkov.
Formalni okviri proste dokazne ocene v 8. členu ZPP zahtevajo, da je le-ta vestna, skrbna (preverljivo obrazložena) ter analitično sintetična. Po presoji revizijskega sodišča pa prvostopenjsko sodišče teh napotkov pri izdelavi dokazne ocene ni upoštevalo, zato je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP).