ZDDV člen 40, 40/1, 40/5, 42, 42/2. Pravilnik o izvajanju ZDDV člen 85, 85/1. ZUS-1 člen 7, 22, 22/1, 33, 64, 64/1-4, 94, 94/1. ZPP člen 163, 163/2, 163/3, 165, 165/2.
davek na dodano vrednost – pravica do odbitka vstopnega DDV – dajanje plovila v najem – izvoz plovila – popravek odbitka vstopnega DDV – sodbe Sodišča ES
Davčni zavezanec ima pravico do odbitka vstopnega DDV tako v primeru dajanja plovila v najem kot tudi pri izvozu, zato se niso spremenili pogoji, merodajni za obdavčevanje v skladu z drugim odstavkom 42. člena ZDDV, saj sprememba pogojev ne privede do manjšega odbitka vstopnega DDV z ozirom na začetno stanje.
SPZ člen 24, 24/1, 25, 32, 35, 219, 219/1. ZPP člen 7, 7/1.
motenje posesti - stvarna služnost – posestno varstvo služnosti po SPZ – soposest - služnost poti - motilno ravnanje – preprečevanje prehoda s postavitvijo ograje - bistveno oteženo izvrševanje soposesti - razpravno načelo – zahteva za varstvo zakonitosti
Sporno izvrševanje lastninskih upravičenj toženca na služečem zemljišču, to je postavitev lesene ograje s snemljivimi vrati na služnostno pot, za služnostnega upravičenca ne predstavlja takšne obremenitve, da bi bil upravičen do posebnega varstva.
ZST člen 27, 27/1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 76, 82, 82/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
odmera sodne takse
Tožnica je ugovarjala nalogu za plačilo sodne takse, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njeno vlogo štelo za zahtevo za odmero sodne takse po prvem odstavku 27. člena ZST.
ZDavP člen 20, 44, 95, 95/2, 96, 96/2, 97, 97/2, 97/4. ZUS-1 člen 87.
dohodnina – vračilo preveč plačane akontacije – pobot terjatev davčnega organa in davčnega zavezanca – zastaranje pravice do izterjave davka – nedovoljene revizijske novote
Če je davčnemu zavezancu potekel rok za plačilo drugih davkov, se mu vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila (drugi odstavek 95. člena ZDavP). Iz navedene določbe torej vsebinsko izhaja pobot medsebojnih terjatev davčnega organa in davčnega zavezanca.
sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
V primeru sklepa, ki ga na podlagi 298. člena ZUP izda organ, pristojen za upravno izvršbo, ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in ne za sklep, naveden v drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
končni zapis - zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Končni zapis o ugotovitvah tožene stranke, ki lahko vplivajo le na pogodbeno razmerje med tožečo in toženo stranko, ni upravni akt, ker z njim ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, niti drug akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis mora stranka določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj se s tem dokazuje ter kako bi izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Toženec nedvomno ni zadostil standardu obrazloženosti dokaznega predloga glede vpogleda v drug spis, saj so njegove navedbe presplošne in nekonkretizirane. Toženec je namreč le naštel spise in listine, v katere naj sodišče vpogleda, navedel dejstva, ki jih je po njegovem prepričanju potrebno ugotoviti, ne da bi pri tem natančno navedel, katero dejstvo naj bi se z vpogledom v določeno listino posameznega spisa ugotavljalo in kako bi le-to vplivalo na končno odločitev.
ZZZDR člen 12, 62, 62/2. ZN člen 47, 47-1, 48. ZOR člen 70, 70/1.
pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med izvezankonskima partnerjema - ničnost - obličnost - notarski zapis
Tudi za veljavnost pravnih poslov med izvenzakonskima partnerjema je potrebno, da so sklenjeni v obliki notarskega zapisa.
Nobenih razlogov ni za sklepanje, da je zakonodajalec ob sprejemu ZN želel s črtanjem drugega odstavka 62. člena ZZZDR skrčiti obseg pravnih poslov, ki morajo biti sklenjeni v posebni obliki, samo na zakonce, pač pa je bil njegov namen le spremeniti potrebno obliko, v kateri morajo biti posli sklenjeni.
ZPP člen 112, 112/7, 367, 367/1, 373, 377. ZPP-D člen 130, 130/2.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - prepozna revizija - zavrženje revizije
Glede na datum izdaje prvostopenjske sodbe je tožnica lahko vložila le revizijo. Ker jo je naslovila na nepristojno sodišče, je na pristojno sodišče dospela po izreku revizijskega roka in je zato prepozna.
izvršba s prisilitvijo - obveznost odrejena z inšpekcijsko odločbo – plačilo denarne kazni – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
V primeru sklepa, ki ga na podlagi 298. člena ZUP izda organ, pristojen za upravno izvršbo, ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in ne za sklep, naveden v drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
ZPP člen 112, 112/1, 373, 373/1, 367, 367/1, 377. ZPP-D člen 130, 130/2, 133.
dovoljenost revizije – dopustitev revizije – revizija, vložena pri nepristojnem sodišču – rok za revizijo – prepozna revizija - zavrženje revizije
Revizija je zavržena kot prepozna, ker je bila vložena pri nepristojnem sodišču, na pristojno sodišče pa je prispela po izteku zakonskega 30-dnevnega roka.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZUP člen 99, 99/3, 207, 207/1, 258, 258/1, 258/4. ZVO-1 člen 80, 80/2, 157.
akt, ki ne posega v tožnikovo pravico – podaljšanje roka – procesni roki – materialni roki – z odločbo določen rok za izpolnitev obveznosti
Določba tretjega odstavka 99. člena ZUP se nanaša na podaljšanje procesnih rokov. Rok za izpolnitev obveznosti iz odločbe je materialni rok, ki ga je brez drugačne izrecne podlage v zakonu mogoče podaljšati le v okviru odločanja v postopku o izvršbi.
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - razlogi za nemožnost vpisa lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vknjižba zastavne pravice
Tožnik ni mogel dokazati toženkinega nedopustnega ravnanja, ker sta sodišči ugotovili: (1) da toženka iz objektivnih razlogov ni mogla prej predlagati vknjižbe svoje lastninske pravice na stanovanju, ki ga je zastavil njen mož in (2) da (zatrjevano) njena izjava o odreku lastništva na stanovanju kot enostranski ponovni posel ni povzročila razveze darilne pogodbe.
Če se razmere po sklenitvi preužitkarske pogodbe spremenijo, je potrebno presoditi, ali so spremembe resnično tako korenite, da je postalo skupno življenje nevzdržno in nadaljevanje pogodbenega razmerja ni mogoče. Pravni red se načeloma bolj nagiba k ohranitvi pogodbe kot pa k njenemu prenehanju in razvezo pogodbe šteje za skrajni ukrep, ne pa sankcijo, ki bi bila v celoti odvisna od preužitkarjevega dojemanja svojega trenutnega položaja. Zato je zmotno revidentovo stališče, da bi moralo sodišče pogodbo razvezati takoj, ko ugotovi le subjektivno neznosnost skupnega življenja. Pri presoji pravnega standarda neznosnosti skupnega življenja je namreč potrebno upoštevati, ali je stanje nevzdržno v objektivnem in subjektivnem smislu, ter pri tem ovrednotiti vse okoliščine konkretnega primera, zlasti razloge, ki so pripeljali do spremenjenih razmer med strankama, voljo in osebnostne lastnosti strank, ter pretehtati vse možnosti za razrešitev nastale konfliktne situ
varstvo potrošnikov - pojem podjetja po ZVPot - opravljanje pridobitne dejavnosti - enkraten posel
Za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti po 41. členu ZVPot je med drugim odločilno, ali se toženec šteje za podjetje po ZVPot, saj ZVPot ureja pravice potrošnikov pri različnih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij. Bistven pogoj je opravljanje pridobitne dejavnosti; enkraten posel (projekt) ne pomeni opravljanja dejavnosti, pa čeprav je pri tem šlo za sklenitev več samostojnih pogodb z različnimi osebami.
ZDoh člen 41, 48. ZDDPO člen 16. ZPP člen 70, 72, 72/2, 72/3. ZUS-1 člen 22, 75, 75/1, 75/2, 75/3, 86, 92, 107. Pravilniku o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 14, 22.
davek od dohodka iz dejavnosti – znižanje davčne osnove – davčna napoved – davčno priznani odhodki – zastaranje – zahteva za izločitev sodnika
Znižanje davčne osnove na podlagi 48. člena ZDoh mora zavezanec uveljavljati sam (v davčni napovedi), saj mu davčni organ tega znižanja ne upošteva po uradni dolžnosti.
Ker gre pri interni razdelitvi in notranjem odkupu, ki temelji na 25.a členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, torej, ko je prišlo do lastninjenja na podlagi izdanih potrdil delavcem, ki so vsebovala višino nominalnega zneska, s katerim so delavci sodelovali v postopku lastninskega preoblikovanja, dejansko za spremembe v lastniški strukturi podjetja oziroma za spremembo vira sredstev, višina nominalnega zneska, s katerim delavci sodelujejo v lastninskem preoblikovanju podjetja, ne more predstavljati odhodka v smislu 11. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb – ZDDPO.
Ena od temeljnih računovodskih predpostavk je strogo upoštevanje poslovnega dogodka. To pravilo vsebujejo že Slovenski računovodski standardi SRS (1993) SRS. Na podlagi te predpostavke se v obračun davka od dobička revidenta za leto 1997 lahko priznajo le prihodki in odhodki obračunskega obdobja, ki se na to obdobje nanašajo (obračunsko obdobje od 1.1.1997 do 31.12.1997).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/3. ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 83, 83/3. ZPPSL člen 171, 171/2.
sposobnost biti stranka – prenehanje pravne osebe zaradi stečaja – zavrženje revizije
Če je bila tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka, je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). V takem primeru se pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP).